Ali bo naslednje leto dejansko zaživela kočevska proga?

Medtem ko na železniški progi Zidani Most-Celje trenutno (vse do decembra) poteka nadgradnja železniške infrastrukture, prebivalci Kočevskega in Notranjske lahko o taki hitri obnovi le sanjajo, saj tudi letos ne bodo dočakali prenove lastne proge.

Modernizacija 49,2 kilometra dolge proge Kočevje-Grosuplje se je pričela že leta 2008 in bi morala biti končana že leta 2012-13. A zaradi pomanjkanja denarja nadgradnja poteka zelo počasi.

Trenutno tako obnavljajo dvanajst kilometrov železniške proge med Ribnico in Kočevje, pri čemer bodo zgradili oz. prenovili perone na postajah Kočevje, Stara Cerkev, Ortnek, Dobrepolje, Čušperk in Spodnja Slivnica. Ta druga faza del naj bi bila zaključena sredi letošnjega oktobra. Končati bi se morala že aprila letos, a je nato Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) izvajalcu odobrila polletno zamudo. Razlog za to naj bi bili zahtevni pogoji za izvajanje del v zemljini, ki jih predhodno (ob načrtovanju) niso mogli predvideti.

Sama gradnja je bila, kot drugi gradbeni projekti prometne infrastrukture, zaznamovana tudi s kaznivimi dejanji. Tako je letos januarja nekdanji direktor železniškega gradbenega podjetja SŽ-ŽGP Leon Kostiov sklenil z državnim tožilstvom dogovor o priznanju krivde. Priznal je, da je zlorabil položal in sodeloval pri nezakonitem in fiktivnem poslu.

Za potrebe obnove kočevske proge je SŽ-ŽGP, ki vodi celotni projekt, izbrala za podizvajalca podjetje NB inženiring Nihada Bešića. Bešić je prejel okoli 390.000 evrov, a so preiskovalci ugotovili, da gre za fiktiven posel in da gre tu za nezakonito odtekanje denarja iz državnega projekta. Kostiov je bil obsojen na dve leti zapora, ki ju bo odslužil s 480 urami splošno-koristnega dela, kot tudi na poplačilo stranske denarne kazni (15.000 evrov) ter stroškov kazenskega postopka. Preostala dva obtožena, Bešić in Miloš Njegoslav Milović, nista priznala krivde in čakata na sodni postopek.

Oktobra letos bodo po sedanjih načrtih pričeli izvajanje tretje, zadnja faze, v kateri bodo zamenjali in posodobili signalnovarnostno ter telekomunikacijsko omrežje na celotni progi, kot tudi zavarovali nivojske prehode. Ko sta si maja letos dela na terenu ogledala predsednik vlade Miro Cerar in infrastrukturni minister Peter Gašperšič, so bila podana zagotovila, da bo naslednje leto možen promet po celotni progi.

V prvi polovici junija letos je DRSI po dobrem letu in pol dokončno odločila, kdo bo izvajal namestitev signalnovarnostnih naprav v sklopu tretje faze. Na javni razpis novembra 2016 so se prijavili Iskra, GH Holding in Siemens, in prav nemško podjetje je pridobilo 16,2 milijona evrov vredno naročilo. 

Pri tem je zanimivo dejstvo, da je bila prvotna avstro-ogrska proga zgrajena v dobrem letu (maj 1892 – september 1983) in to kljub zelo hudi zimi. Proga je bila pomembna predvsem za izvoz rjavega premoga in hlodovine iz Kočevja in to vse do 70. let prejšnjega stoletja. Izboljšanje ceste Škofljica-Kočevje je povzročila upad železniškega prometa in z letom 1970 so ukinili potniške vlake.

Prav ponovna uvedba potniških vlakov bi bila še posebej dobrodošla za prebivalce kočevske regije, saj bi bistveno skrajšala potovanje med Kočevjem in Ljubljano, ter posledično razbremenila avtomobilski in avtobusni promet. Sedaj avtobus v prometni konici za to pot potrebuje več kot uro in pol, medtem ko bi vlak do Ljubljane prišel v dobri uri. V Ljubljano namreč največ dnevnih migrantov prihaja prav iz kočevsko-ribniškega območja.