REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Adijo, Evropa: ZDA »kradejo« nemška podjetja in potiskajo EU v trgovinsko vojno s Kitajsko

Adijo, Evropa: ZDA »kradejo« nemška podjetja in potiskajo EU v trgovinsko vojno s KitajskoRazlika v produktivnosti med Nemčijo, Evropo in ZDA se povečuje. Visoke cene energije v Nemčiji potiskajo Evropsko unijo v recesijo, medtem ko je treba infrastrukturo v Nemčiji popolnoma obnoviti. Vir: Posnetek zaslona, X

Visoke cene energije v Nemčiji potiskajo Evropsko unijo v recesijo, medtem ko ZDA »kradejo« nemška podjetja in vlečejo Evropo v trgovinsko vojno s Kitajsko, piše Berliner Zeitung.

Nemško gospodarstvo vse bolj zaostaja v mednarodni gospodarski tekmi. Ekonomisti so ta teden znižali pričakovanja, tako da so v spomladanskem poročilu znižali napoved bruto domačega proizvoda v letu 2024 na 0,2 odstotka, čeprav so lani pričakovali 0,7-odstotno rast.

Težave, s katerimi se sooča nemško gospodarstvo, so vse bolj kompleksne.

Težave, s katerimi se sooča nemško gospodarstvo, so vse večje. Vir: Posnetek zaslona, X

Martin Wansleben, generalni direktor Nemške gospodarske in industrijske zbornice (DIHK), pravi, da podjetja niso v težavah le zaradi gospodarskih ovir, ampak se morajo soočiti z oprijemljivimi strukturnimi izzivi.

Predvsem so po njegovem mnenju izpostavljeni visoki stroški energije v primerjavi z drugimi državami in vse večji problemi z delovno silo.

Šibka rast Nemčije se ni zgodila čez noč. Glede na trenutno študijo Inštituta za makroekonomijo in raziskave poslovnega cikla (IMK) in Inštituta za nemško gospodarstvo v Kölnu je prišlo do velikega zaostanka pri naložbah v infrastrukturo.

Ekonomisti računajo, da bo trajalo deset let, dokler se ne bodo obnovile dotrajane ceste, železnice, mostovi, šole in vrtci. Država bi morala za to skupaj vložiti 600 milijard evrov.

»Zanemarjanje javne infrastrukture v Nemčiji je že zdavnaj postalo breme za produktivnost.

Inženir, ki je obstal v zastoju na avtocesti ali sedi na pokvarjenem vlaku, v tem času ne more biti produktiven.

Prihodnja rast produktivnosti se bo upočasnila, če se bo morala proizvodnja občasno ustaviti zaradi neustrezne širitve omrežne infrastrukture,« pravi Sebastien Dullien, znanstveni direktor IMK, za »Berliner Zeitung«.

Spomni, da je bila nemška infrastruktura v zgodnjih 2000-ih, ki so bila po mednarodnih standardih dobra, eden od dejavnikov, ki so omogočali dobro rast produktivnosti v Nemčiji.

Dullien poudarja, da so razmere na zahodni strani Atlantika drugačne, saj je infrastruktura v ZDA že desetletja v slabem stanju, zdaj pa je ameriška vlada sprožila obsežen program gospodarskih spodbud. S skupno 3,5 bilijona dolarjev se Washington bori proti propadanju infrastrukture.

»Te naložbe v infrastrukturo bi lahko prispevale k nadaljnjemu povečevanju vrzeli v produktivnosti med državama – in s tem k temu, da bo Evropa dolgoročno zaostajala za ZDA v smislu gospodarske rasti,« pravi Dullien.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je prejšnji mesec opozoril, da se Evropa sooča s »smrtonosno« grožnjo gospodarskega nazadovanja, naraščajočega neoliberalizma in vojne na njeni vzhodni meji. Združene države se zdijo v tem pogledu bolj živahne.

Ameriški bruto domači proizvod (BDP) je v prvem četrtletju 2024 zrasel za 8,7 odstotka nad ravnijo pred pandemijo.

To je več kot dvakrat več od rasti BDP-ja v evroobmočju, ki znaša 3,4 odstotka.

Kombinacija visokih stroškov energije, ki so zdaj bistveno višji od tistih v Združenih državah, in privlačnih subvencij, ki jih ponuja Washington za projekte zelene energije in polprevodnikov, zgrajene v državi, privabljajo številna evropska podjetja, da svoje dejavnosti preselijo v ZDA.

»Vse več podjetij zdaj vlaga v tujino, saj je Nemčija zanje predraga in prezapletena. Dejstvo, da ta podjetja odhajajo, je zaskrbljujoč signal,« meni Dullien.

Nemška podjetja so lani napovedala rekordne neposredne naložbe v ZDA.

Financial Times piše, da so nemška podjetja lani vložila v 185 investicijskih projektov v skupni vrednosti 15,7 milijarde dolarjev.

Leto prej je bila vsota 8,2 milijarde dolarjev.

Bidnova administracija je uvedla Zakon o zmanjševanju inflacije in Zakon o čipih, ki tujim podjetjem, ko se ustanovijo v ZDA, zagotavljata subvencije, ugodna posojila in davčne olajšave.

Razlike postanejo jasne, ko pogledate največja podjetja. Kot poroča »Financial Times«, ki se sklicuje na študijo McKinsey, so evropska podjetja z letno prodajo več kot eno milijardo dolarjev v letu 2022 vložila skupno 400 milijard dolarjev manj kot njihova ameriška podjetja.

Volkswagen je bil leta 2023 edino podjetje iz EU med top 10 na svetu za naložbe v raziskave in razvoj.

To izhaja iz aktualnega poročila Evropske komisije. Šest od teh 10 najboljših je bilo v Združenih državah Amerike.

Po mnenju McKinseyja je vrzel v naložbah v sektorju IT še posebej očitna. Poraba za raziskave in razvoj tako imenovanih »sedem veličastnih« - Alphabet, Amazon, Apple, Meta, Microsoft, Nvidia in Tesla je lani znašala več kot 200 milijard dolarjev.

To ustreza približno polovici skupnih evropskih izdatkov, zasebnih in javnih.

Dogaja se velika tehnološka sprememba, kjer pristop »korak za korakom« ne zadostuje več.

ZDA širijo trgovinsko vojno s Kitajsko, opozarja nemški časnik in sprašuje – mar mora tudi Nemčija trpeti?

ZDA bi lahko povečale svojo gospodarsko vodilno vlogo tudi tako, da bi Evropejce potegnile v gospodarsko vojno s Kitajsko.

V začetku tega tedna je Biden napovedal močno zvišanje uvoznih carin na različne kitajske izdelke. Predsednik Ruske federacije Vladimir Putin je nato opozoril, da se to dogaja zato, ker Kitajska proizvaja vse boljše in cenejše avtomobile:

Napovedane carine bodo vplivale na približno 18 milijard dolarjev vreden kitajski izvoz, vključno z električnimi avtomobili, polprevodniki, minerali in medicinskimi napravami.

Carinska stopnja za kitajske električne avtomobile se bo dramatično dvignila s 25 na 100 odstotkov.

Številne carine segajo v čas predsednika Donalda Trumpa, ohranil jih je Biden, zdaj pa jih je znova zvišal.

Bidnova poteza bo verjetno povečala pritisk na EU, naj zapre tudi svoje »zelene« tehnologije pred kitajsko konkurenco.

Medtem pa so kitajski avtomobili vse boljši in cenejši...

Evropska komisija že preučuje učinke kitajskih subvencij na proizvajalce električnih avtomobilov.

Posledica bi lahko bile evropske kazenske carine.

In trgovinska vojna tudi EU s Kitajsko, ki bo še dodatno osiromašila evropske potrošnike.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek