REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Evrocenzura

Da je resnica prva žrtev vojne vsak dan dokazujejo močno cenzurirani svetovni in slovenski mediji. Vse to smo že doživeli – in rezultati teh propagandnih vojn so bili vedno uničujoči. Toda mi vsekakor ne bomo na tisti strani, ki cenzurira. Mi smo za svobodo, ne za cenzuro, pa čeprav bi nam jo vsiljujejo kot blagodejno - »evrocenzuro.«

Da je resnica prva žrtev vojne vsak dan dokazujejo močno cenzurirani svetovni in slovenski mediji.

Cenzura v zahodnih demokracijah seveda poteka nekoliko drugače kot je nekoč v času stalinizma.

Je predvsem finančna in kadrovska ter ideološka in le redko neposredna.

Na svetovni ravni lahko vidimo prav to: ruski kanali (RT in Sputnik) so praktično prepovedani, ukinjeni so tudi njihovi računi na družbenih omrežjih, prepovedal jih je celo YouTube.

Uradno se prepovedi opravičujejo kot pravilne zaradi domnevne »propagandne« vloge teh medijev. To je do neke mere seveda res.

Vendar ta ni takšna, da je povprečno inteligenten človek ne bi mogel razumeti.

Ob tem pa ta »propaganda« deluje praviloma tako, da (a ne vedno) sporoča to, kar je »pozitivno« za rusko stran in »negativno« za zahodno, ne pa tako, da bi neposredno - lagala.

Če sprejmemo, da tudi »zahodni« mediji ravnajo zelo podobno, potem si lahko s pogledom na obe strani zgodbe ustvarimo kolikor-toliko objektivno sliko dogajanja. Toda »zahod« je polovico te informacijske krajine preprosto – izbrisal.

Če sprejmemo, da tudi »zahodni« mediji pogosto ravnajo zelo podobno, potem si lahko s pogledom na obe strani zgodbe ustvarimo kolikor-toliko objektivno sliko dogajanja.

Toda »zahod« je polovico te informacijske krajine preprosto – izbrisal.

In to je res velik, kolosalen premik. Demokratične države so se tako spremenile – v tiranske.

Vse pod krinko boja zoper »agresorje«.

Svoboden svet je postal nesvoboden.

Zveni znano – zelo podobno je bilo tudi leta 1991 v Sloveniji, ko so mediji iz državnih institucij dobili uradne instrukcije glede poročanja…

Že pred vojno so se ruski ali kitajski mediji na spletu označevali kot povezani z državo.

Toda zakaj se potem tudi ameriški in evropski mediji, ki so pretežno financirani s pomočjo države (BBC, DW, NPR, France24) na Twitterju ne označujejo kot »povezani z državo« ali celo – ukinejo?

Različna merila so očitna.

Še posebej v vojnem času pa je zelo pomembno, da se informacije vzporejajo.

Tudi na Insajderju.com zato večkrat objavljamo ruske poglede – ne zato, ker bi podpirali kršitve mednarodnega prava, pač pa zato, ker je pomembno, da se še posebej v pogojih cenzure sliši tudi druga stran.

Informacij, ki podpirajo poglede Washingtona in Bruslja pa je na trgu že tako ali tako kot listja in trave.

Prišli pa smo v situacijo, ko celo filharmonike v britanskem Cardiffu moti celo - (že dolgo pokojni) skladatelj Čajkovski! 

Norost brez primere.

In če vodilni, cenzurirani mediji svoje naloge ne opravljajo – jo mora seveda nekdo drug.   

Države tudi drugače v tržnem gospodarstvu s svojimi mediji diktirajo tempo poročanja, lastniki medijev, ki so od države posredno odvisni, pa zato zahtevajo od urednikov podporo tistemu načinu poročanja, ki ga diktirajo najvišji državni uradniki.

Kdor se ne ukloni je kaznovan finančno ali huje, neposlušni uredniki so zamenjani ali odpuščeni in ker se tega zavedajo vsi, na koncu tudi v demokracijah, kljub pluralizmu, prevladuje zgolj eno in monolitno mnenje.

O tem je veliko napisal in povedal na primer Noam Chomsky. O tem, kako je mogoče, da tudi v demokracijah prevlada le ena vrsta propagande so napisane cele študije.

Zakaj, je daljša zgodba. Dejstvo je, da se to dogaja.

To se najbolj očitno kaže prav ob vojnah in konfliktih. In Slovenija ni izjema.

Tudi v tej vojni je večina medijev »izbrala stran« in se postavila v »boj proti agresorju«, čeprav so sami razlogi za konflikt v Ukrajini dejansko večplastni in zapleteni in so krivci za vojno predvsem na »zahodu«, katerega pogled na svet ti mediji najbolj branijo.

Tudi v tej vojni je večina medijev »izbrala stran« in se postavila v »boj proti agresorju«, čeprav so sami razlogi za konflikt v Ukrajini dejansko večplastni in zapleteni in so krivci za vojno predvsem na »zahodu«, katerega pogled na svet ti mediji najbolj branijo.

Cenzura pa se sedaj na zahodu seli še eno raven niže.

Na Twitterju in Facebooku je prepovedanih na tisoče strani, ki so bile označene za »proruske«.

Ena od zadnjih je Twitterjeva prepoved računa ASB Military, ki je poročal iz bolj ruskega zornega kota, vendar se je držal pravil in kljub nekaterim zdrsom prinašal zanimive informacije iz ruskega dela frontne črte.

Imel je kar 200.000 uporabnikov, ki so jih »odrezali« preko noči.

Njihove tvite smo prenašali tudi mi. In jih bomo še naprej.

Njihova prepoved je bila namreč samo deloma uspešna.

Preselili so se na Telegram, podobno socialno omrežje, ki pa je izven dosega zahodne cenzure. Po novem imamo svoj kanal insajder.com na naslovu https://t.me/InsajderSLO tudi mi.

Rezultat vsega tega bo več ločenih informacijskih sistemov, znotraj katerih bodo Rusija, Kitajska in EU ter ZDA vsi »cenzurirali« neprimerne informacije.

Rezultat bo še bolj razdrobljen, neinformiran in enostransko obveščen svet.

In v čem bo potemtakem evropska civiliizacija boljša od ostalih, če bo le nekoliko - drugače cenzurirana?

Zaradi kratkovidnih potez EU se tako zmanjšuje že tako manjša svoboda govora v Rusiji, kar lahko oblastem v Rusiji seveda zgolj pomaga pri vodenju vojaških operacij in omejevanju učinkovitosti opozicije...In v čem bo potemtakem evropska civiliizacija boljša od ostalih, če bo le nekoliko - drugače cenzurirana?

Sicer pa to dokazuje tudi primer Slovenije.

Slovenski mediji in novinarji lastne, evropske cenzure praktično ne problematizirajo in srečno živijo v tem novem orwellovskem svetu, kjer jih moti le domača, janšistična cenzura.

Ki se bo sedaj, na primer, izvajala s pomočjo vladnega poeta Igorja Pirkoviča na MMC RTV SLO. Ali jutri morda s pomočjo Uroša Urbanije kot generalnega direktorja iste televizije.

Ne moti pa jih evropska cenzura.

Pet dni so potrebovali, da so se pridružili obsodbi evrocenzure s strani Evropske zveze novinarjev (EFJ).

In vse do danes, čeprav smo o tem poročali že osmega marca, še vedni niso povedali slovenski javnosti, da v eksploziji v Harkovu, kjer je bil poškodovan tudi slovenski konzulat, cilj niso bili civilisti, pač pa lokalni sedež neonacističnega bataljona AZOV, ki je bil spremenjen v mobilizacijsko točko.

In zadel ga je ruski – kalibr. Kot legitimno vojno, ne pa civilno tarčo.

Dvojna merila pa so opazna tudi, ko gre za obravnavo ruskih državljanov, umetnikov na spletu.

Zadnja perverznost je odločitev podjetja Facebook, da so sovražni govor in verbalno nasilje ter pozivi k ubijanju na tem omrežju in spletu sprejemljiva – če so usmerjeni proti Rusom oziroma predsedniku Vladimirju Putinu.

Ruski tožilci sedaj zahtevajo, da se podjetje Meta označi kot »ekstremistična organizacija«.

Posledično bo ob omrežju FB v Rusiji ukinjen tudi Instagram.

Zaradi kratkovidnih potez EU se tako zmanjšuje že tako manjša svoboda govora v Rusiji, kar lahko oblastem v Rusiji seveda zgolj pomaga pri vodenju vojaških operacij in omejevanju učinkovitosti opozicije.

Vse to smo že doživeli – in rezultati teh propagandnih vojn so bili vedno uničujoči.

Tokrat bo enako.

Toda mi vsekakor ne bomo na tisti strani, ki cenzurira.

Mi smo za svobodo, ne za cenzuro, pa čeprav bi nam jo vsiljujejo kot blagodejno - »evrocenzuro.«

   

Zanima nas tudi vaše mnenje - Kontaktiraj avtorja

igor.mekina@insajder.com
Igor Mekina

Igor Mekina

Ostala mnenja

Štafeta enoumja nekoč in danes
Vrnitev verbalnega delikta
Zakaj »Srbska« ni Kosovo
»Suverenost« podkolonije
Zadnje brce hegemonov

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke