Zasebne šole zaskrbljene ob obetih znižanja javnih sredstev

Medtem ko se v DZ vrstijo predlogi dopolnil na predlagano novelo zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja, predstavniki zasebnih osnovnih šol opozarjajo, da bi rešitev, ki jo je podprl odbor DZ, zanje pomenila znižanje sredstev, ki jih dobijo od države za izvajanje javnega programa. Zato menijo, da je v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča.

Ustavno sodišče je namreč odločilo, da trenutna ureditev, po kateri država financira 85 odstotkov javnega programa ni ustrezna in bi bilo treba javne in zasebne šole v tem oziru izenačiti.

Model financiranja zasebnih osnovnih šol, kot ga je v predlog novele zakona o financiranju izobraževanja vnesel odbor DZ za izobraževanje, predvideva, da bi država obvezni del javnega programa v zasebnih osnovnih šolah financirala 100-odstotno, razširjenega dela javnega programa (dopolnilni pouk, podaljšano bivanje ipd.) pa kljub temu, da ga morajo zasebne šole učencem obvezno ponuditi, pa sploh ne bi financirala. Trenutno država sicer oba dela javnega programa financira 85-odstotno, medtem ko dodatnega programa, ki je specifika vsake šole, ne financira.

Po podatkih ministrstva za izobraževanje je država lani za financiranje javnih osnovnih šol porabila nekaj več kot 651 milijonov evrov, za financiranje zasebnih pa 3,6 milijona evrov. Podatka o tem, kakšen odstotek teh sredstev je šel za obvezni in kakšen odstotek za razširjeni del javnega programa nimajo, na podlagi sistemizacije za šolsko leto 2016/17 pa ocenjujejo, da razširjeni del predstavlja od 25 do 29 odstotkov celotnega javnega programa.

Ravnatelj Waldorfske šole Maribor Maksimiljan Rimele pravi, da bi se jim s predlaganim modelom skupna javna sredstva, ki jih prejmejo, zmanjšala, in sicer z zdajšnjih 85 na 60 odstotkov stroškov izvajanja javnega programa. "Predlagana rešitev gre tako v nasprotno smer, kot je zapisano v odločbi ustavnega sodišča in bi poslabšala naš položaj," opozarja.

Če bo predlagani model sprejet, bo to po njegovem pomenilo, da bodo morali bodisi krčiti program bodisi povišati šolnine, saj donatorjev, ki bi pokrili razliko, nimajo. Šolnina sicer pri njih trenutno znaša 110 evrov na mesec za prvega otroka, drugi ima 25 odstotkov popusta, tretji in vsi naslednji pa 50 odstotkov popusta.

Ravnatelj OŠ Montessori Ljubljana Pavel Demšar to znižanje ocenjuje s 85 na 75 odstotkov. Predlog se jim zdi zelo nenavaden, zato upajo, da na plenarni seji DZ "ne bo šel skozi".

Javna sredstva, ki jih trenutno prejemajo, po njegovih besedah trenutno zadoščajo za pokritje 60 odstotkov vseh stroškov, ostalo pa pokrijejo s šolninami. Te trenutno za 116 učencev znašajo od 105 do 230 evrov na mesec, pri čemer je njihova višina odvisna od socialnega statusa učenca. Otroke ob vpisu izberejo glede na to, ali je njihov način izobraževanja zanje primeren.

Osnovna šola Alojzija Šuštarja je poleg OŠ Montessori Maribor, kjer pa za klice STA niso bili dosegljivi, ena od dveh katoliških zasebnih osnovnih šol, deluje pa v okviru Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu. Njegov direktor Roman Globokar pravi, da bi predlagani spremenjeni način financiranja pomenil, da bi se jim državno financiranje javnega programa s trenutnih 85 znižalo vsaj na 70 odstotkov.

Trenutno imajo sicer 462 otrok, katerih starši plačajo od nič do 60 evrov mesečne šolnine, odvisno od njihovega socialnega statusa.

V Inštitutu Lila, ki ponuja osnovno šolo z javno veljavnim programom, trenutno z javnimi sredstvi v šoli, ki ima 37 otrok, pokrijejo dobrih 45 odstotkov vseh stroškov, 45 odstotkov pokrijejo s šolnino (ta znaša 310 evrov mesečno, za vsakega nadaljnjega otroka iz iste družine pa 130 evrov), ostalo pa pokrijejo z ostalimi dejavnostmi, je navedel direktor Gašper Kemperle, ki ob morebitnem sprejetju zakona v trenutni obliki prav tako pričakuje znižanje prihodkov od države.

Waldorfska šola Ljubljana je edina šola, katere javni program država financira 100-odstotno, saj je bila ustanovljena pred letom 1996, ko je država spremenila model financiranja zasebnih osnovnih šol. A 100-odstotno financiranje po besedah njenega direktorja Iztoka Kordiša velja le za njihovo enoto v Ljubljani, kjer imajo 500 učencev, ne pa tudi za ostale enote, ker so bile ustanovljene po letu 1996. Tudi on opozarja, da bi jim predlagani model znižal državno financiranje javnega programa.

Trenutno z javnimi sredstvi na ljubljanski enoti pokrijejo okoli 80 odstotkov stroškov, ostalo pa s šolninami. Te določijo glede na socialni status in znašajo od 50 do 175 evrov.

Zasebne šole zanikajo očitke o elitizmu

Kordiš kot napačne označuje navedbe, da so zasebne šole elitne. "Trenutno ima subvencionirano malico 48 odstotkov naših otrok," pravi in dodaja, da se zavzemajo za čim večjo pestrost otrok v razredu.

Primerjavo lahko ponudijo podatki ministrstva, po katerih je v zasebnih osnovnih šolah do brezplačne malice upravičenih 41 odstotkov otrok, v javnih šolah pa 57,1 odstotka. Do subvencije celotnega kosila je v zasebnih osnovnih šolah upravičenih 25,7 odstotka otrok, v javnih pa 26,9 odstotka.

Tudi Rimele glede očitkov, da morajo javne šole sprejeti vse učence v šolskem okolišu, zasebne pa lahko izbirajo, pravi, da tega ne delajo, saj lahko še sprejmejo vse, ki se vpišejo. Za vsakega prvošolčka sicer prej preverijo, če je že zrel za šolo, in če ni, staršem predlagajo, naj še eno leto počakajo, a pri tem ne gre za test inteligentnosti, pravi.

Globokar pa je pojasnil, da so na začetku sprejeli vse otroke, nato pa so morali vpis omejiti. Prednost imajo bratje in sestre učencev, ki so že vpisani v njihovo šolo, preostali pa so sprejeti po vrstnem redu glede na čas prijave.

V katoliški zasebni šoli v dodatnem programu nudijo pouk o verah in kulturi

Obvezni del javnega programa obsega obvezne in izbirne predmete, ure oddelčne skupnosti, dneve dejavnosti in šolo v naravi, razširjeni del javnega programa pa neobvezne izbirne predmete, učno pomoč, dopolnilni in dodatni pouk, interesne dejavnosti, podaljšano bivanje in jutranje varstvo.

Poleg tega pa zasebne šole nudijo še dodatni program, ki ga država ne financira.

V Osnovni šoli Alojzija Šuštarja v tem okviru učencem od 1. do 5. razreda nudijo verski pouk, učencem od 6. do 9. razreda pa pouk o veri in kulturi, pri čemer pa ne gre za katehezo. Verouk kot katehezo ponujajo otrokom od 1. do 5. razreda v popoldanskem času. Dodatni program med drugim obsega še uro pevskega zbora in plesa v prvem triletju, kulturne in športne dneve ter ekskurzije.

Za osnovne šole lani okoli 655 milijonov evrov

Država je lani za financiranje 448 javnih osnovnih šol porabila več kot 651 milijonov evrov, za financiranje 6 zasebnih pa 3,6 milijona evrov. Višina sredstev za javne šole je v zadnjih petih letih nihala in je bila lani nižja kot leta 2012, sredstva za zasebne šole pa so nekoliko naraščala.