REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Višja trošarina za tobačne izdelke!

Višja trošarina za tobačne izdelke!

Predstavniki Koalicije nevladnih organizacij za preprečevanje zasvojenosti so danes predstavili novelo zakona o trošarinah, s katero predlagajo 19-odstotno zvišanje zdajšnje trošarine na tobačne izdelke. Po predstavitvi so besedilo zakonskega predloga odnesli v vložišče ministrstva za finance, v pričakovanju, da bodo odločevalci prisluhnili pobudi.

"Dokazano najcenejši in hkrati najučinkovitejši ukrep za zmanjšanje rabe tobaka med prebivalstvom je višja obdavčitev oziroma zvišanje cen tobačnih izdelkov," je na predstavitvi poudaril Miha Lovše iz Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo. Dodal je, da ima zmanjšanje dostopnosti tobačnih izdelkov največji učinek pri mladih, kar je pomembno, saj v Sloveniji kadi kar četrtina 15-letnikov.

Po predlogu novele zakona o trošarinah bi bila trošarina za cigarete najmanj 132 evrov za 1000 kosov, za cigare in cigarilose najmanj 50 evrov za 1000 kosov, za drobno rezani tobak najmanj 110 evrov za en kilogram in za drug tobak za kajenje 50 evrov za en kilogram.

Po predlogu novele zakona o trošarinah bi bila trošarina za cigarete najmanj 132 evrov za 1000 kosov, za cigare in cigarilose najmanj 50 evrov za 1000 kosov, za drobno rezani tobak najmanj 110 evrov za en kilogram in za drug tobak za kajenje 50 evrov za en kilogram. Za tobak za segrevanje bi bila trošarina 110 evrov za en kilogram tobaka v polnilu, za elektronske cigarete pa 0,225 evra za en mililiter tekočine v polnilu.

Višja obdavčitev tobačnih izdelkov je po Lovšetovih besedah edini ukrep, ki ga ni mogoče neposredno zajeti v tobačni zakonodaji, saj se nanaša na zakon o trošarinah. Spomnil je, da so v Sloveniji cene tobačnih izdelkov še vedno relativno nizke v primerjavi z drugimi razvitejšimi državami članicami Evropske unije. Dejal je, da bi višanje cen tobačnih izdelkov moralo slediti ne le inflaciji, ampak tudi gospodarski rasti.

Vodja mreže Preventivna platforma Matej Košir je opozoril na po njegovih besedah pogost argument tobačne industrije in njenih podpornikov, da bodo višji davki spodbudili znatno davčno izogibanje med kadilci oziroma prodajalci ter okrepili črni trg tobačnih izdelkov: "Čeprav je res, da višji davki dejansko pomenijo nekoliko večje tveganje za izogibanje davkom in davčne utaje, je obseg problema bistveno precenjen."

Nina Rogelj iz Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija je izpostavila, da tudi pri nas vedno več mladih uporablja tobak za zvijanje in elektronske cigarete, ki so cenovno ugodnejši, obenem pa puščajo enake posledice na zdravju uporabnikov. Po njenem mnenju je rešitev v "poenotenju cen vseh tobačnih in povezanih izdelkov, ob vzporednem ukrepu rednega višanja trošarine".

"Dokazov o škodljivosti kajenja za srčno-žilni sistem je res veliko. O tem ni nobenega dvoma," pa je poudaril zdravnik Matija Cevc, ki je tudi predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. Ob tem je izrazil podporo vsem idejam in ukrepom, ki imajo za končni cilj družbo brez kajenja. "Preveč je dejavnikov, ki slabo vplivajo na naše zdravje, zato si ga ne uničujmo s kajenjem še sami," je dodal.

V Koaliciji nevladnih organizacij za preprečevanje zasvojenosti so pred dnevom brez cigarete, ki ga bomo zaznamovali v sredo, izrazili tudi pričakovanje, da bo Slovenija najkasneje do julija letos podpisala Protokol za odpravo nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek