ŠOS ob dnevu mladih opozarja na težave študentov in neustrezen odnos vlade

Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) ob mednarodnem dnevu mladih opozarja na težave mladih in še posebej študentov. Kot so zapisali, vlada in ministrstva javno poudarjajo skrb za mlade "zgolj kot floskulo". Ob tem pa bodo pokriznega sproščanja varčevalnih ukrepov najbolj deležni tisti, ki imajo že zdaj najvišje dohodke.

Mladi, tudi študenti, so še vedno izpostavljeni visokemu tveganju revščine. S slabim finančnim položajem se spopadajo tri četrtine študentov, nekateri so še dodatno obremenjeni s stroški matične družine, saj lahko prispevajo celo glavni vir prihodkov, opozarjajo v ŠOS.

Navajajo podatke za leto 2015, ki kažejo, da se je v Sloveniji v primerjavi z letom 2009 stopnja tveganja revščine med mladimi, starimi od 15 do 29 let, zvišala z 8,1 na 14,7 odstotka. Od lani se je sicer znižala za 0,7 odstotne točke, kljub temu pa je bila stopnja tveganja revščine med mladimi višja kot med splošno populacijo in druga najvišja v zadnjih desetih letih.

V ŠOS ugotavljajo, da je za študente - tudi zaradi različnih socialnih transferjev - v času študija nekoliko bolje poskrbljeno. A kljub temu opažajo, da se mladi iz socialno šibkejšega okolja v manjšem deležu vključujejo v terciarno izobraževanje, predvsem na višjih ravneh.

Pa tudi sicer se študenti po njihovih navedbah soočajo s finančnimi težavami. Njihovi mesečni stroški so v povprečju ocenjeni na 500 evrov, medtem ko je povprečna mesečna štipendija v Sloveniji v prejšnjem šolskem oz. študijskem letu znašala zgolj 150 evrov, pri tem da je štipendij tudi manj. Razliko jim pogosto krijejo starši, množično pa se zatekajo tudi k študentskemu delu.

Študentska organizacija je ob tem opozorila, da so štipendije še vedno podvržene varčevalnim ukrepom. Spomnila je tudi, da so leta 2014 podpisali dogovor z ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in predsednikom vlade, v katerem je predvidena sprememba trenutne dohodninske ureditve z željo, da se dvigne t. i. študentska davčna olajšava, in sicer vsaj na raven iz leta 2012. A spremembe zakona še ni.

"Ob tem pa se bodo, ironično, odmrznile plače v javnem sektorju," so zapisali v ŠOS in dodali, da bodo pokriznega sproščanja varčevalnih ukrepov najbolj deležni tisti, ki imajo že zdaj najvišje dohodke. "Zadeva postane še manj logična, če upoštevamo še predlog spremembe dohodninske zakonodaje, ki spreminja položaj predvsem tistih z vrha plačnih lestvic. Predsednik vlade bo na primer mesečno dodatno prejel še dve povprečni štipendiji," so še pristavili.

Tako v ŠOS ugotavljajo, da vlada in ministrstva javno poudarjajo skrb za mlade zgolj kot floskulo. Področja, kjer je že opazen interes, pa so večinoma tista, h katerim nas zavezuje EU, na primer Jamstvo za mlade, Erasmus+, ESS skladi, strategije, itd.

V Sloveniji je bilo letos 327.000 mladih med 15. in 29. letom, kar je 16 odstotkov prebivalcev Slovenije. Delež mladih se v Sloveniji zmanjšuje, še pred desetimi leti so namreč predstavljali več kot 20 odstotkov prebivalstva.