Socialna skrb: Preživninski sklad za hitrejšo izterjavo preživnin

Preživninski sklad se pri svojem delu srečuje z neplačevanjem preživnin, čeprav so jih zavezanci dolžni plačevati. Do oktobra želijo pripraviti in ministrstvu za delo tudi predstaviti predlog, ki bi omogočil hitrejšo izterjavo. Neplačevanje preživnin kot osrednji problem izpostavljajo tudi v zavodu Emma, kjer pomagajo žrtvam nasilja.

"V številnih primerih se pri postavljanju individualnih načrtov pomoči posameznici ali posamezniku izpostavi tudi problematika neplačevanja pravnomočno določenih preživnin," je za STA opozorila Natalija Gregorič iz zavoda Emma, Centra za pomoč žrtvam nasilja. Največja težava je po njenih besedah dolgotrajnost postopkov na sodiščih. Nekatere tožbe za razvezo se vlečejo tudi več mesecev, medtem pa preživnine niso določene.

Prav tako je zahtevno pridobivanje dokumentacije za vložitev predloga za izvršbo na sodišču, denimo številke transakcijskega računa zavezanca. V zavodu menijo, da bi morali pristojni organi pridobiti podatke o zavezancih za plačevanje preživnin po uradni dolžnosti.

V zavodu nudijo poleg psihosocialne opore tudi pomoč pri vlaganju predloga izvršbe za preživnine na pristojno sodišče. V primerih, ko se zavezanec ali zavezanka za plačevanje preživnine izmika plačevanju, posredujejo tudi informacije o možnosti prijave tega policiji. Neplačevanje preživnine je namreč kaznivo dejanje, opozarja Gregoričeva.

Ker so postopki dolgotrajni in je v tem času pogosto ogroženo preživljanje mladoletnih otrok, se povezujejo tudi z drugimi službami, ki bi lahko pomagale pri premostitvi težav, denimo z Rdečim križem Slovenije in Karitas. Napotujejo jih tudi na preživninski sklad. Vse več je po navedbah Gregoričeve primerov, kjer je zavezanec za plačevanje preživnine tuj državljan.

Neplačniki bi morali spremeniti miselnost

"Neplačane preživnine je treba izterjati," je za STA dejala direktorica Javnega štipendijskega, razvojnega, preživninskega in invalidskega sklada RS Irena Kuntarič Hribar. V skladu tako napovedujejo pripravo predloga za spremembe predpisov, ki bi to omogočile.

Po besedah direktorice pa želijo v skladu spremeniti tudi miselnost neplačnikov. "Dolžni so poskrbeti za svoje potomce," je opozorila.

"Nekateri posamezniki se res izogibajo plačevanju preživnine, je pa tudi res, da so mnogi v težkem socialnem položaju," je pojasnila in dodala, da so bodisi brezposelni bodisi imajo zelo nizek dohodek. Tako imajo po njenih besedah "socialni problem na obeh straneh - tako pri upravičencih kot pri zavezancih".

Predlog resolucije o družinski politiki 2018 - 2028, ki je v javni razpravi do konca septembra, po njenih besedah poziva k bolj strogi drži do neplačnikov. "Težko je biti strog v primerih velikih socialnih stisk," je menila. A sklad mora po njenem opozorilu v prvi vrsti delati v dobro otroka.

Ministrstvo za delo v predlogu resolucije ugotavlja, da se še vedno premalo staršev zaveda svoje odgovornosti pri preživljanju otrok in bi bilo zato smiselno uvesti več ozaveščanja na področju odgovornega starševstva.

Neplačevanje preživnin po njihovem opozorilu ni dopustno in predstavlja obliko ekonomskega nasilja, saj gre za neupravičeno neizpolnjevanje finančnih obveznosti do družinskega člana. Država bi morala po njihovi oceni bolj jasno zavzeti stališče do tovrstne oblike nasilja in vzpostaviti ničelno toleranco do neizpolnjevanja preživninskih obveznosti.

Ministrstvo za posodobitev sistema

Da bi bilo treba preživninski sistem v določenem delu posodobiti in nadgraditi, priznava tudi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Nadomestilo preživnin bi bilo smiselno po njihovi oceni urediti tako, da bi se izterjala celotna preživnina, ki je določena, ne pa le nadomestilo preživnine.

Zelo pomembna je podpora, ki jo imajo zakoniti zastopniki otrok pri postopkih izterjave preživnin. Zdaj je sicer na voljo brezplačna pravna pomoč. Vendar bi jim bilo veliko lažje, če bi vpeljali model za izterjavo preživnine v imenu preživninskega upravičenca, je ministrstvo zapisalo v predlogu resolucije o družinski politiki.

Med cilje je v predlogu resolucije poleg izterjave celotnega zneska preživnine in ozaveščanja o odgovornem starševstvu navedlo tudi pripravo smernic za delo centrov za socialno delo na področju urejanja preživnin in pripravo spletnega orodja za informativni izračun primerne višine preživnine. To bi namreč po mnenju ministrstva pripomoglo k poenotenju prakse, ki jo imajo centri za socialno delo na področju urejanja preživnin.

Višina preživnine se določa individualno glede na potrebe otroka na eni strani ter materialne zmožnosti zavezanca na drugi strani. Če preživninski zavezanci ne plačujejo redno svojih preživninskih obveznosti, ki so določene s pravnomočno sodbo, začasno odredbo oziroma dogovorom pri centru za socialno delo, lahko upnik vloži na sodišče predlog za izvršbo.

Kadar izvršba ni možna, lahko država zagotovi otroku kot preživninskemu upravičencu izplačilo nadomestila preživnine. Hkrati od preživninskega zavezanca izterja preživninski dolg, s katerim pokrije sredstva, ki so bila uporabljena za plačilo nadomestil preživnine. Pravica do izplačila nadomestila preživnine traja do 15. leta starosti oziroma do 18. leta starosti otroka, če ni v delovnem razmerju.

Nadomestilo preživnine decembra lani 3769 otrokom

Nadomestilo preživnine je decembra lani sicer prejelo 3769 otrok v povprečni višini 83 evrov na otroka. Preživninski sklad je za nadomestila lani skupno izplačal 3,7 milijona evrov, od tega milijon evrov iz proračuna in 2,7 milijona evrov iz sredstev, ki so jih dobili z izterjavo dolžnikov sklada.

Neodpisane terjatve do dolžnikov so konec lanskega leta znašale 50,2 milijona evrov, izhaja iz letnega poročila jamstvenega, preživninskega in invalidskega sklada za lani. Sklad se je tako imenoval do pripojitve sklada za razvoj kadrov in štipendije v začetku letošnjega leta.