Slovenci varčujejo kljub nizkim obrestnim meram

V torek je svetovni dan varčevanja. Razglasili so ga pred 93 leti, da bi spodbudili prebivalstvo k varčevanju in v Sloveniji je pobuda naletela na velik odziv. Slovenci veljamo za enega najbolj varčnih narodov v Evropi, kljub nizkim obrestnim merah na depozite pa še vedno dajemo prednost tradicionalnim oblikam varčevanja.

Svetovni dan varčevanja obeležujemo od leta 1924, ko so se v Milanu zbrali predstavniki 700 hranilnic iz 27 držav ter z razglasitvijo svetovnega dneva varčevanja posameznike in še posebej otroke, kot tudi gospodarske družbe, opozorili na pomembnost varčevanja.

Tedaj je svet še trpel za posledicami prve svetovne vojne in bližala se je svetovna gospodarska kriza. Zato je v začetku 20. let komajda kdo mislil na varčevanje in razglasitev svetovnega dneva varčevanja naj bi pripomogla, da se to spremeni.

Banke in hranilnice so 31. oktober zapisale v svoje rokovnike - v prvih letih po kongresu so tiskale plakate in brošure, pripravljale predavanja ter izvajale akcije v šolah.

Namen svetovnega dneva varčevanja je tako ljudi ozavestiti o pomenu varčevanja. Kdor redno daje na stran nekaj denarja, je bolje zaščiten pred tveganji, ki jih prinaša življenje, in je bolj finančno neodvisen.

Slovenci veljamo za zelo varčen narod. To dokazuje stopnja varčevanja, ki se izračuna iz razmerja med prihodki ter višino prihrankov. V Sloveniji znaša ta stopnja po podatkih državnega statističnega urada za lansko leto 12,8 odstotka - to pomeni, da vsak državljan da na stran vsak mesec skoraj eno sedmino svojih prihodkov.

Najvišjo stopnjo varčevanja so slovenska gospodinjstva izkazovala pred desetimi leti, ko se je gibala okoli 16 odstotkov. Nato je začela padati in dosegla dno v letu 2012, leta 2013 pa se je prvič po sedmih letih spet začela zviševati.

Po zadnjih razpoložljivih podatkih se tako slovenska gospodinjstva uvrščajo na visoko peto mesto najvarčnejših držav članic EU, ugotavljajo statistiki. Za najbolj varčen narod v uniji sicer veljajo Švedi, kjer je stopnja varčevanja gospodinjstev 18,4-odstotna.

Tudi podatki Banke Slovenije kažejo, da slovenska gospodinjstva spet več varčujejo. Finančna sredstva gospodinjstev so konec letošnjega junija znašala 41,4 milijarde evrov, kar je dve milijardi evrov več kot pred letom dni. Od tega imamo Slovenci približno polovico premoženja v obliki gotovine in bančnih vlog, eno četrtino v obliki vrednostnih papirjev in drugega lastniškega kapitala, sledijo zavarovanja in pokojninske sheme.

Prebivalci Slovenije se kljub nizkim obrestnim meram na depozite še vedno v veliki meri odločamo za tradicionalne oblike varčevanja, kot so pologi denarja na bančne račune ali hranjenja gotovine doma, po bolj tveganih oblikah finančnih naložb pa posegamo manj pogosto. "Morda so nas k temu navedle tudi slabe izkušnje iz druge polovice prejšnjega desetletja," je pred kratkim na novinarski konferenci v Ljubljani menila namestnica generalne direktorice Statističnega urada RS Karmen Hren.

Kljub temu pa se naložbene navade Slovencev očitno spreminjajo, čeprav le počasi. V Novi KBM, v zadnjem času zaznavajo nekatere spremembe varčevalnih navad svojih komitentov. Stranke namreč v zadnjem času svoje prihranke raje razpršijo in nalagajo v različne oblike finančnih produktov.

Da v zadnjih letih vse več varčevalcev plemeniti svoja sredstva z varčevanjem v vzajemnih skladih, opažajo tudi v NLB. Obrestna mera ni edina motivacija za varčevanje, ker pa okolje zelo nizkih obrestnih kljub temu zahteva ukrepanje oz. prilagajanje varčevalcev, ti del svojih sredstev prerazporejajo v druge naložbene možnosti, denimo varčevanje v vzajemnih skladih, so pojasnili.

Na pomen varčevanja opozarjajo tudi v Zvezi potrošnikov Slovenije. Nizke obrestne mere ne pomenijo, da se varčevati ne splača, ampak da je v časih nizkih obrestnih mer potrebno varčevati več, da lahko dosežemo zastavljene cilje, so opozorili. Vendar pa naj nizke obrestne mere ne bodo odločilen razlog za izbiro bolj tveganih oblik varčevanj, so posvarili.

Med gospodinjstvi seveda obstajajo velike razlike. V tistih z najnižjimi dohodki ne morejo ničesar privarčevati, pač pa se morajo za pokrivanje svojih tekočih obveznosti celo zadolževati, medtem ko lahko najbolj premožna gospodinjstva dajo na stran približno 40 odstotkov razpoložljivih dohodkov. "Ostali so nekje vmes; kaj dosti ne privarčujejo, se pa jim tudi ni treba zadolževati za pokrivanje tekočih izdatkov," je povedala Hrenova.

In kaj Slovenci naredimo s privarčevanimi sredstvi? Kot kaže statistika, jih prihranimo za porabo v prihodnje, v glavnem za večje nakupe in vlaganja, varčujemo pa tudi za nepredvidene izdatke, za starost, otroke, ... "Varčujemo torej zato, da si zagotovimo finančno varnost in neodvisnost," je komentirala Hrenova.

Ena najbolj tipičnih oblik dolgoročnih oblik vlaganj je nakup stanovanja. Slovenska gospodinjstva imajo tako trenutno v lasti za približno 40 milijard evrov stanovanjskih nepremičnin.

Medtem pa ostaja zadolženost slovenskih gospodinjstev kljub ugodnim razmeram financiranja že tri leta skorajda nespremenjena in se giblje okoli 13 milijard evrov. Najpomembnejša oblika zadolževanja slovenskih gospodinjstev še vedno ostajajo bančna posojila, predvsem stanovanjska.