O pesticidih in trajnostnem upravljanju tal

Evropski kmetijski ministri so na današnjem zasedanju v Bruslju med drugim razpravljali o rabi pesticidov ter trajnostnem upravljanju tal. Slovenijo je na zasedanju zastopala državna sekretarka Tanja Strniša.

Evropska komisija je predstavila poročilo o trajnostni rabi pesticidov. V njem ugotavlja, da so države članice naredile pomemben napredek na tem področju, ugotovili pa so tudi določena odstopanja od načrtovanega.

Strniša je izpostavila pomen razprave o trajnostni rabi pesticidov za javnost in vse večje skrbi potrošnikov glede uporabe kemičnih sredstev v kmetijski pridelavi. Kot pomembno je izpostavila preusmeritev kmetij s konvencionalne v integrirano in ekološko pridelavo, nujna so tudi nadaljnja vlaganja v raziskave in razvoj, razvoj novih metod, opreme ter informacijskih sistemov za prenos znanja in izkušenj v prakso ter izobraževanje.

Slovensko kmetijsko ministrstvo sicer trenutno vzpostavlja celovit informacijski sistem in spletno stran za integrirano varstvo rastlin, ki bo dostopna javnosti do konca leta in kjer bodo na enem mestu zbrane vse informacije. Strniša pa je poudarila še potrebo po večjem vlaganju v razvoj alternativnih nekemičnih metod za zatiranje škodljivih organizmov ter omejitev ali celo prepoved uporabe kemičnih pripravkov na javnih površinah.

Druga točka dnevnega reda se je osredotočala na trajnostno rabo tal. EU vsak dan izgubi tri kvadratne kilometre kmetijskih zemljišč, kar je po mnenju ministrov zaskrbljujoče.

Strniša se je zavzela za spodbujanje ukrepov za trajnostno rabo tal, kot so izboljšanje gnojilnih načrtov, uporaba zelenega pokrova za preprečevanje erozije, uvedba kolobarja z večjim delom beljakovinskih rastlin, uporaba lažje mehanizacije in minimalne obdelave, pa tudi apnenje, namakanje in osuševanje. Poudarila je pomen izobraževanja kmetov, boljšega prenosa rezultatov raziskav v prakso ter spodbujanja inovacij, zlasti na področju digitalizacije in preciznega kmetijstva.

Ena od velikih problematik v Sloveniji je pozidava kmetijskih zemljišč. Ta zemljišča v Sloveniji predstavljajo le četrtino vseh zemljišč, njive pa zgolj 8,5 odstotka vseh zemljišč. Ker se obseg kmetijskih zemljišč zaradi pozidave vztrajno zmanjšuje, je vzpostavitev ustreznega varstva teh zemljišč ena izmed ključnih prioritet, je poudarila Strniša.

V okviru tretje točke zasedanja je evropski komisar za kmetijstvo Phil Hogan poročal o trenutnem stanju pogajanj v zvezi z mednarodno trgovino s kmetijskimi proizvodi. Pri tem se je osredotočil predvsem na bilateralna pogajanja, ki naj bi se zaključila do konca tega leta; t. j. s skupino Mercosur in z Mehiko ter pripravami na 11. ministrsko konferenco pod okriljem Svetovne trgovinske organizacije, ki bo v večjem delu osredotočena prav na vsebine s področja kmetijstva in ribištva.

Strniša je izrazila zadržanost Slovenije do nadaljnje liberalizacije trgovine, zlasti kar zadeva tržni dostop do nekaterih občutljivih kmetijskih proizvodov. Tako je bila kritična tudi do ponudbe EU v pogajanjih z Mercosurjem na področju tarifnih kvot za govejo meso v višini 70.000 ton letno.

Slovenija se je pridružila zahtevi skupine držav na čelu s Francijo, da je treba pri določanju obsega tarifnih kvot upoštevati kumulativne učinke na trge kmetijskih proizvodov iz vseh trgovinskih sporazumov. Tak pristop mora biti tudi model za pogajanja z Novo Zelandijo in Avstralijo, ki so v fazi definiranja pogajalskih izhodišč.

Glede priprav na konferenco Svetovne trgovinske organizacije pa se je državna sekretarka pridružila ocenam, da največja možnost dogovora obstaja na področju ribiških subvencij, medtem ko se utegnejo pogajanja o omejevanju domače podpore v kmetijstvu oz. njihova nadaljnja ureditev nasloviti zgolj v okviru dogovora o prihodnjem delu. Za Slovenijo ostaja ključno, da kakršen koli sprejet dogovor glede domačih podpor ne bo omejeval bodoče razprave o reformi evropske skupne kmetijske politike.