REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Nekoliko višjim povprečninam in dodatku za upokojence se obeta ponovna podpora

Nekoliko višjim povprečninam in dodatku za upokojence se obeta ponovna podpora

Noveli zakona o izvrševanju proračunov se po vetu državnega sveta, kot kaže, v DZ ob ponovnem odločanju obeta zadostna podpora. Zvišanje povprečnine za 3,5 evra in izplačilo letnega dodatka vsem upokojencem sta namreč po mnenju večine poslanskih skupin "še vedno bolje kot nič". Ob tem je bilo slišati pozive k spremembi modela financiranja občin.

Novela zakona o izvrševanju proračunov za leti 2017 in 2018 sicer določa nekoliko višjo povprečnino za občine ter letni dodatek za vse upokojence. Državni svet je izglasoval veto, ker po njihovem mnenju tudi višja povprečnina za 3,5 evra ne sledi dejanskim potrebam in obveznostim občin.

Kot je pojasnil državni svetnik Milan Ozimič, DS že vrsto let problematizira določanje višine povprečnine, ki ne sledi dejanskim potrebam občin. Veto DS po njegovih besedah ni "nagajanje", pač pa resno argumentirano opozorilo, da je treba ta problem slej kot prej odpraviti, saj je izrazita cokla enakomernega razvoja Slovenije. Opozoril je, da določena povprečnina za sto evrov zaostaja za tem, kar določa sistemski zakon o financiranju občin.

Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec je pojasnila, da sprememba višine povprečnine izhaja iz dodatnih obveznosti zaradi višjih stroškov dela javnih uslužbencev, ki nastajajo zaradi dogovora vlade s socialnimi partnerji. Kot je dodala, so ocenili, da bo dogovor s socialnimi partnerji povzročil šest milijonov evrov dodatnih stroškov, z zvišanjem povprečnine za 3,5 evra pa vlada izpolnjuje svojo obljubo.

Sicer pa je način financiranja občin mogoče izboljšati, je dejala državna sekretarka, a ob tem dodala, da fiskalno pravilo tudi občine kljub ugodnim gospodarskim rezultatom zavezuje k omejevanju izdatkov.

Da bodo zakon ponovno podprli, so napovedali v koalicijskih poslanskih skupinah. Ob tem je bilo slišati pozive k spremembi modela financiranja občin.

Po mnenju Urške Ban (SMC) so spremembe zakona o financiranju občin nujne. Ministrstvi za finance ter za javno upravo je pozvala, naj dopolnijo predpise o financiranju občin tako, da bodo jasno določeni postopki financiranja, ki bodo upoštevali makroekonomske kazalce. Pričakuje pa tudi resen pregled nalog občin, ki se jim mora približati model financiranja.

Tudi Janku Vebru (SD) se zdi smiseln razmislek o spremembi načina financiranja občin. Zapis v krovnem zakonu, da se višina povprečnine vsako leto zapiše v zakon o izvrševanju proračuna, po njegovem mnenju lokalni samoupravi jemlje samostojnost. Poslanec predlaga, da DZ, dokler bi imeli pozitivno gospodarsko rast, v višino povprečnine ne bi posegal.

Da bodo predlog ponovno podprli, je napovedal tudi Franc Jurša (DeSUS). Širša slika javnih financ je sicer vse boljša, a mora država zmanjševati strukturni primanjkljaj, je dejal Jurša in spomnil na fiskalno pravilo kot pomemben ukrep in resno zavezo. Opozoril je še, da so v DeSUS uspeli zagotoviti letni dodatek za vse upokojence.

Ponovno podporo noveli so napovedali tudi v poslanski skupini nepovezanih poslancev. Kot je dejala Alenka Bratušek, sicer razume stališče DS in občin, a če novela ne bo uveljavljena, bi občine dobile še manj. Tudi glede dodatka za upokojence priznava, da je višji kot v osnovnem zakonu, jo pa žalosti, da vlada ni našla "skromnih" 21 milijonov evrov za izplačilo celotnega dodatka.

V drugih opozicijskih poslanskih skupinah predloga ne nameravajo podpreti, pri čemer pa mu v SDS in NSi tudi ne bodo nasprotovali. Marko Pogačnik (SDS) je spomnil, da so ob sprejemanju zakona predlagali dopolnilo, s katerim bi povprečnino zvišali na 547 evrov, a tak predlog ni bil prejet. Ker pa zakon kljub temu le nekoliko zvišuje prihodke občin, mu ne bodo nasprotovali, je dejal.

Podobno stališče imajo v NSi. Po besedah Mateja Tonina razumejo državne svetnike in podpirajo njihove razloge za veto, saj država občinam ves čas nalaga nove naloge, a za to ne zagotavlja ustreznih sredstev. Kljub temu poslanci NSi ne bodo glasovali proti zakonu, saj so tudi izjemno nizki zneski za povišanje povprečnin in dodatka za upokojence "bolje kot nič".

Proti predlogu pa nameravajo glasovati v Združeni levici. Po besedah Violete Tomić namreč nasprotujejo protisocialni in nerazvojni proračunski politiki, ki se izvršuje s tem zakonom. Koalicija namreč želi na hitro zmanjšati primanjkljaj, a hkrati zmanjšuje proračunske prihodke. Omejevanje izdatkov pa je izgovor za omejevanje pravic, je dodala poslanka.

DZ bo o noveli znova glasoval popoldne, za njeno potrditev pa je tokrat potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek