Marijino vnebovzetje - največji cerkveni Marijin praznik

Katoliška cerkev 15. avgusta obhaja praznik Marijinega vnebovzetja ali veliki šmaren. Bogoslužno slovesnost pred baziliko Marije Pomagaj na Brezjah bo v ponedeljek dopoldne vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.

Marijino vnebovzetje je največji cerkveni Marijin praznik. Kot so zapisali na spletni strani Slovenske škofovske konference (SŠK), gre tudi za enega najstarejših Marijinih praznikov, katerega prve omembe segajo v obdobje pred četrtim stoletjem. O Marijinem vnebovzetju ali zaspanju (lat. dormitio) poročata t. i. apokrifna evangelija Zaspanje svete Božje Matere in Prehod blažene Device Marije, pa tudi spisi in druga dela teologov iz prvih stoletij krščanstva.

Samo Sveto pismo medtem zapisov o njenem vnebovzetju ne vključuje. Versko resnico, da je bila Marija "po končanem teku svojega zemeljskega življenja s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo", pa je leta 1950 slovesno razglasil papež Pij XII. z apostolsko konstitucijo Munificentissimus Deus.

Murskosoboški škof Peter Štumpf je za STA pojasnil, da so se slovenski škofje dogovorili, da bodo ob letošnjem prazniku govorili o Mariji, materi usmiljenja. Smo v letu usmiljenja, ki ga je razglasil papež Frančišek. V časih, ki so turbulentni in negotovi, pa lik Marije vnebovzete za vse, ki verujejo v Kristusa, pomeni varnost.

"Tako bomo tudi slovenski kristjani letos k materi Mariji na njen praznik prišli prav kot otroci, ki potrebujemo njeno varnost in tolažbo, in da hkrati drug z drugim občutimo, da smo bratje, da si pomagamo in hočemo biti en do drugega usmiljeni," je dejal Štumpf.

"Mislim, da je tudi sedaj, ob tem velikem šmarnu, sporočilo Matere Božje: Ne bojte se, pridite k meni," je dejal škof, ki je izpostavil, da je slovenski narod v zgodovini že okusil Marijino prisotnost in pomoč, ko so se naši predniki zatekali v Marijine cerkve pred Turki in drugimi nevarnostmi in preživeli.

Marijino vnebovzetje je po njegovih besedah ob božiču med cerkvenimi prazniki ljudem najbolj pri srcu. Kot je dodal, za kristjane namreč pomeni veliko upanje, da se "naše življenje ne konča, ampak je smrt samo prehod, prag v večnost - najprej z dušo, v Kristusovem prihodu pa tudi s telesom".

Tudi na spletni strani SŠK so zapisali, da je Marijino vnebovzetje za verne praznik upanja, saj sporoča, da je Marija dosegla polnost življenja v večnosti in s tem predstavlja napoved vstajenja mrtvih, ki ga bodo ob sodnem dnevu deležni vsi ljudje.

Praznovanje želi verne spomniti, da sta v življenju pomembni tako materialna kot duhovna sestavina, tako zemeljsko kot večno. S tem praznikom pa Katoliška cerkev poudarja tudi dostojanstvo in poklicanost vsake žene, so zapisali na spletni strani SŠK.

Dodali so, da stoletno vero v Marijino vnebovzetje izpričujejo številne cerkve po svetu, od katedral do vaških in božjepotnih cerkvic. Tudi v Sloveniji je Mariji posvečenih veliko župnijskih, podružničnih, zlasti pa božjepotnih cerkva in kapelic.

V Marijinem svetišču na Brezjah, kjer so v prvem letu samostojnosti države, leta 1992, slovenski narod posvetili Mariji, bodo to posvetitev obnovili tudi letos. Sveto mašo bo daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.

Zore bo slovesno mašo in procesijo popoldne vodil tudi v romarski cerkvi Marijinega vnebovzetja v Novi Štifti na Dolenjskem. Mariborski nadškof metropolit Alojz Cvikl bo dopoldne maševal na Ptujski Gori, še pred bogoslužjem pa bo molitvena ura s prošnjo za varstvo pred terorističnimi napadi in za preprečitev sovraštva.

Bogoslužja, procesije, na predvečer praznika pa tudi molitvena bdenja pripravljajo po vsej državi. Tako bo na primer v Strunjanu v nedeljo zvečer somaševanje, kjer bo mašo daroval koprski škof Jurij Bizjak. Sledila pa bo procesija z lučkami, s petjem litanij Matere Božje do strunjanskega križa, molitvijo za pomorščake, ribiče in solinarje ter blagoslovom morja.

Poleg Katoliške cerkve praznik Marijinega vnebovzetja obeležuje tudi Pravoslavna cerkev. Kot je za STA povedal paroh v Srbski pravoslavni cerkvi v Kopru Tomo Ćirković, ga bodo praznovali 28. avgusta.

V Sloveniji je 15. avgust od leta 1992 tudi dela prost dan, zato se bodo mnogi razveselili prostega podaljšanega konca tedna.