Komisija DZ podprla predlog novele zakona o posebnih pravicah narodnih skupnosti

Komisija DZ za narodni skupnosti je danes podprla predlog novele zakona o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti v vzgoji in izobraževanju. Ta jasneje določa obvezo znanja obeh jezikov za poučevanje v dvojezični šoli ter zavezo države, da bo financirala programe na visokošolski ravni in podpirala izobraževanje teh učiteljev.

Razprava se je vrtela zlasti okoli člena, ki se nanaša na znanje slovenskega in madžarskega jezika kot učnega jezika. Državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Andreja Barle Lakota je pojasnila, da na Obali v šolah poteka pouk v italijanskem jeziku, v Prekmurju na narodnostno mešanem območju pa so šole dvojezične.

Podpredsednik komisije Laszlo Göncz je opozoril, da madžarska skupnost v tem trenutku ni sposobna imeti šole v madžarskem jeziku, kot jo ima na Obali italijanska narodna skupnost.

Kot je za STA pojasnil po seji, je bil cilj madžarske narodne skupnosti, da se z zakonom zagotovi višja jezikovna kompetenca vseh tistih, ki sodelujejo v dvojezičnem modelu, a se je začelo zapletati. Zato so danes tudi s sprejetjem dopolnila na omenjeni člen sklenili kompromis, po katerem morajo strokovni delavci v dvojezičnih vrtcih in šolah obvladati slovenski in madžarski jezik, znanje slovenskega jezika kot učnega jezika pa se preverja v skladu z zakonom, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja.

"Določba ni idealna, a smo sprejeli skrajni minimum," pravi Göncz, ki upa, da bodo morali strokovni delavci, ki madžarski jezik uporabljajo na pogovorni ravni pri predmetih, kjer je treba gradivo posredovati tudi v madžarskem jeziku, skozi sistem dvojezičnega izobraževanja.

Predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Ferenc Horvat pa je bil na seji do predloga ministrstva kritičen. Prepričan je namreč, da jim je dvojezično šolstvo tako rekoč vsiljeno. Vsak strokovni delavec bi moral po njegovem mnenju obvladati oba jezika, torej tudi madžarski jezik na višjem nivoju, ne zgolj na pogovorni ravni. Vprašal se je, ali lahko strokovne predmete nekdo poučuje brez znanja madžarščine.

"Če v dvojezičnem šolstvu ne bomo okrepili znanja madžarskega jezika, potem nima svetle prihodnosti," je prepričan Horvat, ki je izrazil upanje, da naslednji korak ne bo ukinitev madžarščine kot uradnega jezika na narodnostno mešanem območju.

V državnem svetu so predlog novele podprli, a hkrati opozarjajo, da gre le za zaostrovanje pogojev za zaposlovanje strokovnih delavcev na dvojezičnih šolah na področju znanja madžarščine kot učnega jezika. Po mnenju državnega svetnika Marjana Maučeca je pobuda za spremembe zakona dobrodošla, a je treba upoštevati tudi realne razmere.

Zakonske spremembe sicer obstoječim področjem vzgoje in izobraževanja, na katerih imajo pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti posebne pravice, dodaja tudi višješolsko strokovno izobraževanje ter področje vzgoje in izobraževanja otrok, mladoletnikov in mlajših polnoletnih oseb s posebnimi potrebami.

Pred sejo je bilo na predlog vloženih 14 dopolnil koalicije, večinoma tehnične narave, ki so jih na seji sprejeli.