Grabus: Burke so danes bolj politično kot versko vprašanje

V Islamski skupnosti v Sloveniji odločitev o prekrivanju z ruto v javnosti prepuščajo posameznicam, glede burk pa mufti Nedžad Grabus ženskam svetuje, naj jih ne nosijo. Po njegovem mnenju so burke danes bolj politično kot versko vprašanje. V pogovoru za STA je pojasnil tudi, da se v skupnosti ukvarjajo z idejami o gimnazijskem izobraževanju.

Kot je dejal mufti, se Islamska skupnost ukvarja z interpretacijo religije in s čisto verskimi zadevami, toda muslimane ponavadi "navadni ljudje takoj vidijo kot zagovornike orientalskega sveta". "Mi imamo na dogajanje na Bližnjem vzhodu zelo podobne poglede kot drugi Evropejci, mogoče smo malo bolj občutljivi, ker se poskuša v sodobnem svetu ta diskurz o problemu arabskega, turškega in perzijskega sveta nekako omejiti na muslimansko komponento," je pojasnil.

Religija je po njegovih besedah pomemben, ni pa odločujoč dejavnik v dogajanju na Bližnjem vzhodu, kjer se prepleta mnogo vplivov. "Stranski učinek tega dogajanja pa sta ekstremizem in terorizem, ki sta največja sodobna problema in izziva - ne samo za našo družbo in za evropske države, ampak za celotno regijo Bližnjega vzhoda in mediteranskega področja", meni.

Kot je prepričan Grabus, enostavnih rešitev problema ni. V Evropi, ki je tudi sama sodelovala v procesu uničevanja držav na Bližnjem vzhodu, bi se morali po njegovih besedah zavedati, da imamo s tem delom sveta dolgo skupno zgodovino in da nismo tako daleč kot druga področja sveta, ki si s to regijo lažje privoščijo konflikte. "Zavedati se moramo, da je treba temu delu sveta pomagati. Vprašanje je samo, ali bomo v Evropi ohranili humanost, ki smo jo imeli skozi stoletja, da razumemo ljudi in jim pomagamo pri razvoju v njihovih deželah," je poudaril.

Za Evropo Grabus sicer verjame, da "ima mehanizme, da obsodi tiste, ki so sovražni do drugih". Ne glede na to, ali je ogrožen musliman, pravoslavec, katolik, ateist ali kdorkoli, se moramo po njegovih besedah kot družba na to odzivati. Grabus obsoja vsakršno nasilje, ne glede na to, "ali se dela v imenu islama, krščanstva, sekularizma, nacionalizma ali česa drugega".

Po njegovih opažanjih v Sloveniji obstajajo določeni centri moči, ki so "zelo manipulativno usmerjeni do islama kot religije". Toda za muftija je "nesprejemljivo, da bi bila nasilje oziroma kakršnakoli drža, ki ne sprejema drugega, povezana z etnično ali versko pripadnostjo".

Kot meni, ima država Slovenija nevtralen odnos do ljudi in ščiti tudi interese manjšin. "Tukaj je Slovenija v dobri kondiciji, a kot družba si moramo prizadevati, da bi bilo čim manj ljudi, ki ogrožajo svobodo drugih," je dejal. Na vprašanje, ali je po njegovih ocenah pri nas vse manj takšnih ljudi, je odgovoril, da je Slovenija na tem področju v boljšem položaju kot sosednje države.

Islamska skupnost v Sloveniji po muftijevem prepričanju ni muha enodnevnica in bo tudi v prihodnosti pomembno vplivala na življenje velikega števila muslimanov v Sloveniji. "Skupnost je zelo dobro organizirana in mi lahko kontroliramo vse procese znotraj naše skupnosti," je pojasnil in dodal, da bi morala biti Islamska skupnost nacionalni interes v Sloveniji. Opozoril je na zelo liberalno slovensko zakonodajo, ki omogoča enostavno ustanavljanje verskih skupnosti in društev, ki se ukvarjajo z verskimi tematikami. Pojasnil je, da denimo v sosednjih Avstriji in Hrvaški ni več mogoče ustanoviti nove muslimanske skupnosti ali muslimanskega društva brez soglasja tamkajšnjih že registriranih islamskih skupnosti.

Problematiko alternativnih muslimanskih organizacij v Sloveniji so prejšnji mesec obravnavali tudi na seji mešihata Islamske skupnosti, na kateri so opozorili, da se te pogosto ukvarjajo z ideološkimi koncepti in poglabljajo izolacijo in getoizacijo muslimanov od širše družbene skupnosti. "Usmerjajo se v glavnem na formalni vidik religioznosti, ki odstopa od sprejete prakse med muslimani tega območja," so pojasnili v sporočilu po seji. Kot je dejal Grabus, ga muslimanski pluralizem sicer ne moti, a opozarja, da če ni popolnoma jasno, kdo predstavlja neko organizacijo ali društvo, lahko privede do problemov ekstremizma in nasilja v družbi.

Glede žensk v burkah in nikabih, ki jih je v zadnjem času videti tudi na ljubljanskih ulicah, Grabus pravi, da jih v skupnosti niso zasledili, zato ne ve, ali so to turistke ali osebe, ki živijo v Sloveniji. Sam ženskam priporoča, da je bolje, da ne nosijo burk, saj je obraz del telesa, ki ga je ustvaril bog, in je tudi v Koranu zapisano, da predstavlja človekovo identiteto. Do vprašanja prepovedi burk se ni želel opredeliti, o zakonskih okvirjih odločajo tisti, ki so v parlamentu, je dejal.

Tudi odločitev o prekrivanju las z ruto v javnosti je po Grabusovih besedah v Islamski skupnosti odločitev posameznice, saj "živimo v svobodni družbi", pri verskih obredih pa tako za ženske kot za moške veljajo pravila pri oblačilih.

Grabus je razkril tudi, da bodo prihodnje leto v Islamski skupnosti verjetno oblikovali skupino, ki bo raziskala možnosti za začetek delovanja zasebne šole. Kot je pojasnil, razmišljajo o javno veljavnem gimnazijskem programu, ki bi omogočal širši vpogled ne samo na islamsko vero, ampak tudi na kulturo in civilizacijo. Program bi lahko vključeval tudi katerega od orientalskih jezikov, kot so arabski, turški in perzijski jezik, v kombinaciji z latinščino bi bil lahko zanimiv za dijake, ki se želijo v življenju ukvarjati s tem področjem, meni Grabus. Toda sprva bodo, kot je napovedal, preverili predvsem, kako velik interes je po Sloveniji za takšen izobraževalni program.

Obenem v skupnosti po njegovih besedah razmišljajo tudi o študentskem domu, je pa, kot je dodal, vse odvisno od potreb v družbi. "Ne bomo se odločili za nekaj, česar ne moremo izpeljati," je zatrdil.

Glede bližajočih se decembrskih krščanskih praznikov je pojasnil, da muslimani verujejo, da je Jezus prerok, prazniki pa so priložnost, da praznujejo s svojimi prijatelji kristjani. Po njegovih besedah so prazniki za vse tudi priložnost za razmislek, kako ljudje razumejo svojo vero in njeno bistvo. Dodal je še, da z verskimi skupnostmi v Sloveniji gojijo zelo korekten odnos.