Dijaki večkrat špricajo pouk, sami pa opozarjajo predvsem na neobjektivno ocenjevanje

Srednješolsko izobraževanje za razliko od osnovnošolskega zakonsko ni obvezno, a se vanj vključi večina. Po pravilniku imajo dijaki pravico do prisotnosti pri pouku, ki je hkrati tudi njihova dolžnost. Ravno to dolžnost pogosto kršijo, med pravicami pa največkrat zaznajo kršitev pravice do objektivnega ocenjevanja, menijo v dijaški organizaciji.

Pravice in dolžnosti dijakov določa pravilnik o šolskem redu v srednjih šolah, ki tako med drugim določa pravico dijakov do kakovostnega pouka, do spoštovanja osebnosti, do zaščite pred vsemi oblikami nasilja, do enakopravnega obravnavanja ne glede na spol, raso, etnično pripadnost, veroizpoved, socialni status družine in druge okoliščine. Med dijakovimi dolžnostmi pa so v pravilniku našteti redno in pravočasno obiskovanje pouka in izpolnjevanje obveznosti, skrb za čisto okolje, skrb za lastno zdravje in varnost, spoštovanje pravic drugih dijakov, delavcev šole in drugih.

S pravilnikom so določene tudi prepovedi, med njimi prepoved psihičnega in fizičnega nasilja, kajenja, uživanja alkohola in drugih drog, in predvideni ukrepi za kršitve, ki so stopnjevani od alternativnih ukrepov, denimo poravnave ali opravljanja dobrih del, do opomina, ukora in izključitve iz šole. S šolskimi pravili pa šole določijo še dodatne pravice in dolžnosti, prepovedi, kršitve in ukrepe.

Kot je pojasnil predsednik Dijaške organizacije Slovenije Žiga Stopinšek, ni pomembno, ali je v šoli številčno več pravic ali več dolžnosti, ampak ali kombinacija slednjih prinaša optimalen učni proces, v katerem lahko dijaki pridobijo čim več znanja na način, ki jim najbolj ustreza. Temu po njegovem mnenju v veliki meri je tako. Se pa kot predstavniki dijakov oziroma "njihov sindikat" v DOS po njegovih besedah seveda največkrat osredotočajo na pravice, ki jih uživajo (ali pa tudi ne) dijaki.

Tako zasledijo največ kršitev pravic dijakov glede nepravičnega oziroma neobjektivnega ocenjevanja in zaključevanja ocen. Takšne nepravilnosti je težko dokazati in skoraj nemogoče sankcionirati, meni Stopinšek. DOS po njegovih besedah večkrat obravnava tudi probleme glede informiranosti o vpisu in nezainteresiranosti srednjih šol glede pomoči ter nudenja smernic za vpis na fakultete.

Dolžnost, ki jo dijaki kršijo najpogosteje, pa je po izkušnjah DOS redna prisotnost pri pouku ter preverjanjih znanja. Prav tako prihaja do nespoštovanj profesorjev, je navedel Stopinšek. Kot je dodal, te prekrške obravnavajo srednje šole same, zato DOS o njih večinoma ni obveščen.

V okviru DOS sicer deluje tudi varuh dijakovih pravic, ki dijakom pomaga pri reševanju njihovih težav znotraj šole, na voljo je tudi za vprašanja glede šolanja ali drugih težav.

Kot je pojasnil Stopinšek, je pri dijakih, ki se za pomoč obračajo na DOS, veliko nejasnosti glede tolmačenja pravilnikov glede pravil o ocenjevanju, pri čemer jim DOS pomaga s tolmačenjem ali razlago pravil. Veliko primerov je tudi specifičnih in jih rešujejo po primernih postopkih, v primeru resnejših kršitev, pri katerih DOS nima pooblastil, da pomaga dijaku, pa se obrnejo na ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter na šolski inšpektorat, je pojasnil Stopinšek.

"Čeprav se večkrat govori nasprotno, se kljub izjemam večina dijakov dobro zaveda svojih dolžnosti, na kar tudi kažejo dobri rezultati v šoli. Zdi pa se mi tudi pravilno, da se dijaki zavedamo svojih pravic in se trudimo za njihovo ohranjanje, saj nam v večini primerov niso bile dane same od sebe," je opozoril predsednik DOS. Ob tem je omenil poskus ukinitve subvencioniranih mesečnih vozovnic, ki so ga dijaki in študentje z opozorilnim shodom ter aktivnostmi študentske in dijaške organizacije tudi preprečili.