REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Uničujoča »neodvisnost«

Popolno nerazumevanje tega, kaj se dogaja v sedanji Evropi, kažejo tudi primeri poročanja nekaterih večjih slovenskih osrednjih medijev. V resnici pa ogromna piramida gospodarstva v Nemčiji in tudi v EU obstaja zaradi finančno za Rusijo malo pomembne prodaje plina. Le kako naj bi celo uspešna evropska blokada izvoza teh 6 odstotkov ruskih prihodkov vrednega plina zlomila celotno rusko gospodarstvo? A prav zaradi tega absurdnega cilja vsa Evropa trpi.

Popolno nerazumevanje tega, kaj se dogaja v sedanji Evropi kažejo tudi primeri poročanja nekaterih večjih slovenskih osrednjih medijev.

Dober primer je eden od zadnjih tvitov, s katerim je Peter Žerjavič, dopisnik Dela iz Bruslja znova dokazal, da ali sploh ne razume, v kako obupni situaciji se nahajata Nemčija in celotna Evropska unija skupaj s Slovenijo, ali pa preprosto tudi sam zavestno, po liniji najmanjšega odpora »sadi rožice« in iz sedeža EU sodržavljanom servira pozitivno, toda zgrešeno sliko dejanskega stanja.

V zadnji objavi tako na primer kaže spreminjajočo se »torto«, ki prikazuje, kako se je Nemčija v samo nekaj letih ali celo mesecih rešila »odvisnosti« od ruskega plina.

Ta »preskok« se je seveda zgodil predvsem po tem, ko so »neznani storilci«, z veliko verjetnostjo same ZDA ali njihovi zavezniki z Otoka – uničili plinovode Severni tok 1 in Severni tok 2, hkrati pa so sankcije proti Rusiji in odločitve režima v Kijevu zaprle še ostali dotok plina.

V resnici ta neodvisnost pomeni novo odvisnost - a tokrat predvsem od veliko dražjega ameriškega in utekočinjenega plina nasploh.

Več virov oskrbe za EU je seveda nekaj dobrega – toda če se to dogaja ob popolnem odrekanju ruskemu plinu, celo ob diverzijah oskrbe Evrope, je takšna politika v nasprotju s ciljem resnične energetske »neodvisnosti« in sovražna do Evrope.

A za kakšno ceno? Ta cena je štiri do 10-kratnik cene ruskega plina!

Rešitev je seveda tudi v več samooskrbe z obnovljivimi viri, toda prav v tej smeri je plin Evropi pomagal izvajati prehod. Nasilna prekinitev pa je Evropo vrnila v obdobje premoga in umazanega zraka.

In celo po prekinitvah in sabotažah po ruskih podatkih v EU še vedno priteka okoli 15 odstotkov ruskega plina.

Države EU in Nemčija so medtem ruski plin večinoma res nadomestile s plinom iz drugih virov.

A za kakšno ceno?

Ta cena je štiri do 10-kratnik cene ruskega plina!

Da takšno početje ni »prijateljsko« od ZDA si je upal opozoriti celo francoski predsednik Emmanuel Macron.

Ko ga drugi tviteraš opomni na padec nemške proizvodnje, kar je cena za zmanjšano porabo, Žerjavič v naslednjem tvitu zmagoslavno ponudi še cene s »spot« plinskega trga in opozori, kako zelo nizko so trenutno cene plina.

Res je. Ker je zima blaga, skladišča pa so zato še vedno polna.

A ne glede na to so cene elektrike in energije na splošno še vedno previsoke in tako nestabilne, da se podjetja zapirajo. In to navkljub dejstvu, da so ob tem skladišča še vedno polna – ruskega plina, ki je prišel po še delujočih plinovodih.

In kdo ga bo načrpal pred naslednjo zimo? Kdo ga bo nadomestil?

Utekočinjen plin lahko, če bodo Nemci zelo pridni in hitri, pokril le tretjino potreb. Po bistveno večji ceni, jasno.

Vsi resni izračuni kažejo, da: a) tega plina v svetu ni dovolj in b) celo če ga Nemčija in ostale države dobijo, bo cena nesprejemljiva in bo vodila do ustavitve industrije, ter c) Evropa nikoli ni bila odvisna od plina na prostem trgu, pač pa od dolgoročnih nabav, brez tega pa njena industrija ne bo preživela.

Podatkov o tem je koliko hočete, ampak dovolj je že opozorilo Zoltana Pozsarja, analitika investicij banke Credit Suisse iz New Yorka, ki je že jeseni opozoril, da se Evropa sooča z »Minsky trenutkom«, gospodarsko krizo, ki se bo sprožila z velikim »finančnim vzvodom.«

V Nemčiji namreč po izračunih tega strokovnjaka okoli 2 trilijona dolarjev dodane vrednosti nemškega gospodarstva temelji na vrednosti komaj 20 milijard dolarjev vrednem plinu iz Rusije, kar je po njegovi oceni »stokrat večji vzvod… kot v primeru (banke) Lehman’s (Brothers).«

Povedano drugače – že lani se je vedelo, da območje evra prav zato drsi v hudo recesijo, ki bo prizadela delnice, obveznice, nepremičnine, kripto valute, cene nafte, blaga in valut.

Rojeva se nov gospodarski svetovni red, v katerem bo do imele zahodne države in ZDA veliko manjšo vlogo, opozarja Pozsar. 

In prav o tem te dni poročajo tudi v Financial Timesu, ki napoveduje hudo gospodarsko krizo.

A od kod bo vlada v recesiji dobila denar? Kmalu bo postalo jasno, da zaradi zgrešene zunanje politike Golobova vlada ne more izpolniti obljub. In tedaj se bo volivcem znova začela ponujati Janševa opcija, ki je bila prva, ki je v napačno smer zapeljala državo.

BASF že razmišlja o selitvi proizvodnje v ZDA, kovčke pakirajo številna druga podjetja, stroji, ki izdelujejo papir in steklo, cement in jeklo se po vsej Evropski uniji in najbolj v Nemčiji ustavljajo – dopisnik Žerjavič pa veselo sporoča, kako »uspešno« se je Evropa znebila ruskega plina.

O tem, kako veliko ceno Evropa plačuje za to nesmiselno gospodarsko vojno z Rusijo, s katero bi v resnici, enako kot s Kitajsko, morala gojiti kar najboljše gospodarske odnose, kažejo protesti po evropskih mestih, o katerih vodilni mediji sploh ne poročajo. (Ne želijo? Ne smejo?)

Zametek teh protestov vidimo tudi v Ljubljani.

Trenutno so v zraku še zahteve vojakov Slovenske vojske in poštarjev, pacienti, pomočnice vzgojiteljic in zdravniki pa verjamejo obljubam vlade, ki je pristala delno uresničiti zahteve.

A od kod bo vlada v recesiji dobila denar?

Kmalu bo postalo jasno, da zaradi zgrešene zunanje politike Golobova vlada ne more izpolniti obljub. In tedaj se bo volivcem znova začela ponujati Janševa opcija, ki je bila prva, ki je v napačno smer zapeljala državo.

Vprašajmo se še, zakaj torej trpimo, zakaj se odrekamo?

Zaradi zmage »dobrega« nad »zlom« v Ukrajini, bodo rekli prepričani naivneži, ki še niso ugotovili, da gre za posredniško vojno, ki jo je zakuhal Washington.

BASF že razmišlja o selitvi proizvodnje v ZDA, kovčke pakirajo številna druga podjetja, stroji, ki izdelujejo papir in steklo, cement in jeklo se po vsej Evropski uniji in najbolj v Nemčiji ustavljajo – dopisnik Žerjavič pa veselo sporoča, kako »uspešno« se je Evropa znebila ruskega plina...

Vzemimo za trenutek resno bedasto poved Zahoda o boju »Zahodne civilizacije« proti »ruskim barbarom« na ukrajinskih tleh in si oglejmo še, kako Združene države z oprodami iz zveze NATO nameravajo zmagati. Očitno je, da želijo vojaško zlomiti in gospodarsko uničiti Rusijo.

In kako kaže?

Glede vojaških sil že vemo, kako – tako, da v Ukrajino pošiljajo zastarele oklepnike, rakete, ki se ne morejo kosati niti s sistemi S-300, kaj šele z ruskimi tanki.

HIMARS-i so seveda dobri, a niso neuničljivi, predvsem pa jih je veliko premalo.

Rusija ima na stotine in tisoče takšnih sistemov, vojna v Ukrajini pa je za njih vitalnega pomena, za ZDA – pa ne.

Ukrajinska vojska je izčrpana in zdesetkana, nahaja pa se pred velikimi ruskimi ofenzivami. Slabo kaže.

In kako kaže na gospodarskem področju?

Ideja je preprosta – ustavitev prodaje ruskega plina (pa tudi »kapica« na prodaje nafte in druge sankcije) naj bi uničile rusko gospodarstvo.

Vrnimo se k Žerjaviču in njegovemu famoznemu plinu. V zadnjih devetih mesecih je bilo zemeljskemu plinu v vsej Evropi namenjene izjemno veliko pozornosti in veliko energije je bilo porabljene na različnih forumih, televizijskih kanalih in tiskovnih konferencah o tem, zakaj je treba doseči blokado prodaje ruskega plina, da bi »ustavili financiranje Putinove vojne.«

Ideja je preprosta – ustavitev prodaje ruskega plina (pa tudi »kapica« na prodaje nafte in druge sankcije) naj bi uničile rusko gospodarstvo.

Težava je, da se je Rusija na to možnost zelo dobro pripravljala že najmanj od leta 2014 naprej. In zato je upanje Zahoda, da bo »zadavil« rusko gospodarstvo brez podlage.

Ne samo, da tega nikoli ne bi dovolil niti Peking, sami izračuni, na katerih temelji zahodna strategija so hudo napačni.

Poglejmo torej neprijetno resnico, ki jo večina medijev, vključno z »osrednjimi« slovenskimi trobili, med katere spada tudi Delo - redno zamolčujejo.

Podatki kažejo, da je zemeljski plin (»naftni plin«) v letu 2020 predstavljal le približno 6 odstotkov ruskega izvoza v vrednosti 330 milijard dolarjev. Le kako naj bi celo uspešna evropska blokada izvoza teh 6 odstotkov ruskih prihodkov vrednega plina zlomila celotno rusko gospodarstvo? A prav zaradi tega absurdnega cilja vsa Evropa trpi.  

Podatki kažejo, da je zemeljski plin (»naftni plin«) v letu 2020 predstavljal le približno 6 odstotkov ruskega izvoza v vrednosti 330 milijard dolarjev.

Le kako naj bi celo uspešna evropska blokada izvoza teh 6 odstotkov ruskih prihodkov vrednega plina zlomila celotno rusko gospodarstvo? A prav zaradi tega absurdnega cilja vsa Evropa trpi. Mediji pa o tem pohlevno molčijo. 

Na tej točki se lahko vprašamo, ali zahodni politiki in novinarji, ki poročajo o tem sploh razumejo osnove ekonomije in mednarodne trgovine?

Očitno ne. Kajti le to pojasni, da se veselijo tega, da se je Berlin v celoti »osvobodil« odvisnosti od poceni ruskega plina tako, da je hkrati »razstrelil« temelje nemškega gospodarstva, ki je slonelo na delčku od komajda šestih odstotkih finančnih dohodkov Rusije od prodaje plina celotni Evropi.

Nemško in evropsko gospodarstvo je nekakšna »obrnjena piramida« - velik del najširše stranice je odvisen od finančno za Rusijo ne zelo pomembnega, a za EU zelo pomembnega, poceni plina.

Če tega ni – se prične rušiti in sesedati vsa obrnjena piramida od spodaj navzgor.

Skratka, Moskva bo v najboljšem primeru, ob popolnem evropskem embargu uvoza plina ostala na 94 odstotkih svojih izvoznih zaslužkov, zato pa bo Nemčija in skupaj z njo Slovenija v veliki meri - ohromila svoje gospodarstvo.

To je »genialna politika«, ki jo vodijo kancler Olaf Sholz in vsi, ki hodijo po njegovi poti, vključno s slovenskim predsednikom vlade.

Plin smo medtem dobili, iz Alžirije – a po kakšni ceni?

Tega nam vladniki ne povedo, to je »poslovna skrivnost«, a znano je, da so cene vsaj desetkrat višje od ruskih. Predvsem pa plina tudi v tem primeru ne bo dovolj.

Se je res vredno odločiti za amputacijo nemškega, slovenskega, evropskega gospodarstva, se odreči ruskemu plinu v celoti – le zato, da bi Rusija izgubila nekaj odstotkov svojih dohodkov?

Moskva bo v najboljšem primeru, ob popolnem evropskem embargu uvoza plina ostala na 94 odstotkih svojih izvoznih zaslužkov, zato pa bo Nemčija in skupaj z njo Slovenija v veliki meri - ohromila svoje gospodarstvo. To je »genialna politika«, ki jo vodijo kancler Olaf Sholz in vsi, ki hodijo po njegovi poti, vključno s slovenskim predsednikom vlade.

Pa še to se verjetno ne bo zgodilo, saj bodo del neprodanega plina ruska podjetja prodala azijskim državam. In tisti del, ki ga ne bodo mogla?

Tistega bodo seveda zažgali (flaring), kar je običajna praksa.

Od tega bo samo okoljska škoda, Kremlja pa zagotovo ne bo ustavilo. Se bo pa ustavil velik del evropskega gospodarstva.

Bilo bi smešno, če ne bi bilo žalostno. Kajti tudi Delo je zaradi visokih cen energije in papirja ena od žrtev ameriške posredniške vojne v Ukrajini, tako kot drugi časniki po Evropi.

Namesto, da bi vsaj dopisniki dnevnika, ki jih zaradi te politike med prvimi čaka propad, objektivno poročali o tem pa raje topoumno ploskajo avanturistični in agresivni politiki ZDA in režejo vejo, na kateri sedijo tako oni kot njihovi kratkovidni in vsakokratni oblasti vedno vdani lastniki.

Zanima nas tudi vaše mnenje - Kontaktiraj avtorja

igor.mekina@insajder.com