Po napadih ukrajinske vojske je od devetnadstropne* stanovanjske stavbe v mestu Aleški v Hersonski oblasti ostal le še temelj.
ponedeljek, 02. november 2026 leto 31 / št. 306
Škoda na oporiščih ZDA dosegla 15 milijard dolarjev, Trump pa nadaljuje vojno z Iranom s še bolj »norim« načrtom!
Washington razmišlja o umiku iz objektov v Kuvajtu in Savdski Arabiji, pri čemer bo del poškodovane infrastrukture najbrž ostal nepopravljen, navaja poročilo.
Nemški revizorji opozarjajo na zamude, nevarno strelivo in težave z vodenjem raket, medtem ko ministrstvo za obrambo načrtuje nove nakupe.
Trump je ponovno izrazil nezadovoljstvo zaradi nepripravljenosti ukrajinskega samodržca za dosego mirovnega sporazuma in njegove zavrnitve ustavitve napadov na ruske naftne rafinerije. Izjavil je, da Ukrajina potrebuje novega voditelja, ki bi lahko dosegel sporazum z Rusijo.
Francija ima nov glasbeni hit, ki ga na državnem radiu zagotovo ne bodo vrteli. V francoskem delu družbenih omrežij se je razširil satirični videospot »Ingérence Russe« (Rusko vmešavanje), v celoti narejen z umetno inteligenco in objavljen na vseh večjih platformah ter na YouTubu pod imenom humorističnega projekta BB BURNES.
Ko je govorila o možnih načinih za končanje ukrajinskega konflikta, je Jotova izjavila, da razmišlja o več scenarijih, prvega pa je poimenovala »scenarij majhnih korakov«.
Na slovenskem zunanjem ministrstvu nimajo podatkov, da bi bili med pridržanimi potniki z letala Easyjeta, ki je v soboto med potjo iz Ljubljane v London zaradi terorističnega preplaha predčasno pristalo v Nemčiji, slovenski državljani. So pa, kot so pojasnili za STA, v stiku z nemškimi oblastmi. Nanje se za zdaj ni obrnil nihče od potnikov.
V Bologni se bodo danes sestali okoljski ministri sedmih najbolj razvitih držav, pridružili pa se jim bodo še evropski komisar za okolje, pomorske zadeve in ribištvo Karmenu Vella ter ministri štirih držav, ki prav tako sledijo cilje okoljskih politik. Ministri bodo na tokratnem zasedanju med drugim spregovorili o povezavi okolja in gospodarstva.
Opozicijske Sirske demokratične sile, ki jih podpirajo ZDA, po lastnih navedbah napredujejo pri zavzemanju mesta Raka v Siriji, ki velja za tamkajšnjo prestolnico skrajne Islamske države. Kot so sporočili, so uspeli vstopiti tudi v zahodni del mesta, kjer se je odprla nova fronta s skrajneži.
Populistična in nacionalistična finska stranka Finci, ki je del vladne koalicije, je danes za novega predsednika izvolila skrajnega nacionalista Jussija Halla-ahoja, ki velja za ostrega kritika državne priseljenske politike, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Savdska Arabija in zaveznice so danes pozdravile opozorilo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je v petek dejal, da je Katar zgodovinski podpornik terorizma. Pozval ga je k ustavitvi tovrstnega financiranja. Niso pa se države odzvale na pobudo ameriškega zunanjega ministra za omilitev ekonomske blokade Katarja.
Vodja turške veje nevladne organizacije za človekove pravice Amnesty International (AI) Taner Kilic, ki ga je protiteroristična policija aretirala v torek, je pristal v preiskovalnem priporu. Oblasti ga obtožujejo, da je povezan z lanskim neuspelim državnim udarom. AI zahteva njegovo takojšno izpustitev, piše nemška tiskovna agencija dpa.
Napadalci, ki so pred enim tednom izvedli napad v Londonu, so sprva skušali najeti 7,5 tone težek tovornjak, da bi izvedli napad, je v petek sporočila londonska policija. Med preiskavo so v kombiju, ki so ga uporabili v napadu, našli še več molotovk, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V Italiji bodo v nedeljo potekale lokalne volitve. Devet milijonov volilnih upravičencev bo lahko odšlo na volišča v 1005 občinah, med drugim v večjih mestih, kot so Verona, Padova, Parma in Palermo. Volitve v občinske svete, tudi v Gorici, bodo po oceni poznavalcev pomemben test pred morebitnimi predčasnimi parlamentarnimi volitvami.
Odbor za obveščevalne zadeve predstavniškega doma ameriškega kongresa je v petek od Bele hiše zahteval, naj mu preda posnetke pogovorov med predsednikom Donaldom Trumpom in nekdanjim direktorjem FBI Jamesom Comeyjem. Trump je obstoj posnetkov omenjal maja, a zaenkrat ni jasno, ali sploh obstajajo.
Barack Obama ji je skrajšal 35 let zaporne kazni zaradi predaje množice zaupnih dokumentov WikiLeaksu na le sedem let.