Zunanji ministri brez optimizma glede širitve EU na Balkan

Zunanji ministri članic EU so se danes zbrali v Sofiji na neformalnem zasedanju, na katerem je v ospredju širitvena strategija za Zahodni Balkan. Zunanji minister Karl Erjavec je ob prihodu izrazil dvom, da bi do širitve lahko prišlo do leta 2025, zlasti zaradi nerešenih vprašanj meje, ki jih imajo kandidatke s Hrvaško.

Zunanji ministri EU imajo danes na mizi prvič novo širitveno strategijo za Zahodni Balkan, ki omenja letnico 2025 kot okvir za naslednjo širitev. To sicer ni zavezujoč rok, pač pa želi EU s to strategijo oživiti širitveni proces, potrditi evropsko perspektivo za vseh šest držav v regiji in jih hkrati spodbuditi k nadaljnjim reformam.

Vendar pa so se že ob prihodu ministrov na srečanje pokazale precejšnje razlike. Medtem ko je madžarski zunanji minister Peter Szijjarto kritiziral strategijo rekoč, da bi se morale države Zahodnega Balkana hitreje pridružiti povezavi, pa je bil predvsem slovenski minister Erjavec skeptičen, da bi te države že do leta 2025 lahko razrešile odprta vprašanja meje, kar naj bi bil zaradi slabih izkušenj ob širitvi s Hrvaško po novem pogoj za vstop v unijo.

"Ta rok ni realističen. Slovenija se že več kot 20 let pogovarja s Hrvaško, da bi našli rešitev glede vprašanja meje. In enako je med Hrvaško in Srbijo, 26 let. In z Bosno in Hercegovino ter Črno goro. Mislim, da ni realno pričakovati rešitve do leta 2025. To bi lahko bil velik problem za širitev EU in tudi za Zahodni Balkan," je novinarjem ob prihodu na zasedanje dejal Erjavec.

Ponovil je tudi pričakovanje, da bo Hrvaška izpolnila arbitražno odločitev, sicer bo Slovenija sprožila tožbo pred Sodiščem EU v Luxembourgu.

V strategiji sicer piše, da "če spori o meji niso rešeni dvostransko, jih morata strani brezpogojno predati zavezujoči in končni mednarodni arbitraži, katere razsodbe morata obe strani v celoti izvajati in spoštovati pred pristopom".

Madžarski zunanji minister Szijjarto je menil, da bi moral proces širitve potekati hitreje. "Zelo sem razočaran nad to strategijo, ker mislim, da bi integracija in proces širitve morala potekati precej hitreje," je dejal.

"Očitno je, da imajo ZDA strategijo za Zahodni Balkan, Rusija ima strategijo za Zahodni Balkan. Turčija ima strategijo za Zahodni Balkan. Edino Evropska unija je zelo počasna, ko gre za vprašanja na Zahodnem Balkanu," je bil kritičen. Menil je, da bi Srbija in Črna gora, ki najbolj napredujeta v procesu približevanja, lahko članici postali že do leta 2022, ne pa 2025.

Tudi bolgarski premier Bojko Borisov, čigar država predseduje EU, je opozoril, da je zdaj pravi čas za širitev EU na Zahodni Balkan, sicer bodo pobudo v regiji prevzele Rusija, Kitajska in Turčija.

Ministrom se bodo v petek pridružili tudi kolegi iz petih kandidatk za članstvo v uniji - Črne gore, Srbije, Makedonije, Albanije in Turčije. Poleg širitvene strategije za Zahodni Balkan imajo zunanji ministri članic EU na dnevnem redu tudi razmere v Siriji in strategijo za odnose s Severno Korejo.