REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Zgodovinski dan za Grčijo: konec mehanizma mednarodne finančne pomoči

Zgodovinski dan za Grčijo: konec mehanizma mednarodne finančne pomočiUpokojenci v Grčiji, foto: NBC News

Za Grčijo, najšibkejši člen območja evra, ki je bila v minulih osmih letih pogosto na robu bankrota in izstopa iz območja skupne evropske valute, je danes zgodovinski dan. Še vedno prezadolžena država namreč končuje tretji program finančne pomoči in se bo lahko postopoma ob nemalo izzivih in še vedno strogem nadzoru postavila na lastne noge.

Finančni ministri držav so dogovor o svežnju odločitev v povezavi z iztekom programa pomoči za Grčijo dosegli konec junija, ob izjavah, da gre za konec osemletne grške krize, ki je na trenutke spominjala na mešanico drame in tragedije.

Grčija je od leta 2010 od mednarodnih posojilodajalcev prejela 274 milijard evrov pomoči v treh programih. V zameno je morala izpolniti več kot 450 ukrepov in pristati na številne težke reforme, na primer na trgu dela, v javni upravi in davčnem sistemu.

Grčija je od leta 2010 od mednarodnih posojilodajalcev prejela 274 milijard evrov pomoči v treh programih

Samo evrske partnerice Grčije - v mehanizmu finančne pomoči je v prvih dveh programih sodeloval tudi Mednarodni denarni sklad (IMF) - so državi namenile 242 milijard evrov posojil bilateralno in prek začasnega in stalnega sklada za stabilnost evra EFSF in ESM, poleg tega pa so sprejele še vrsto drugih ukrepov v pomoč državi, med njimi odpis nekoliko več kot 100 milijard evrov zasebnih dolgov leta 2012.

Zadnji finančni obrok, ki so ga junija potrdili ministri in ga je Grčija dobila pred dnevi, je bil 15 milijard evrov, za pokritje finančnih potreb v prihodnjih 22 mesecih pa bo Grčija dobila še zajetno denarno rezervo 24,1 milijarde evrov. Obenem so se evrske države dogovorile še o ukrepih za zagotavljanje vzdržnosti ogromnega grškega dolga, ki je pri okoli 180 odstotkih BDP še vedno daleč največji v območju evra.

"Zaključek programa ... označuje pomemben trenutek za Grčijo in Evropo. Medtem ko so evropski partnerji izkazali svojo solidarnost, so se Grki odzvali na vsak izziv z značilnim pogumom in odločnostjo," je v izjavi danes poudaril predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. "Vedno sem se boril za to, da bi Grčija ostala v srcu Evrope. Sedaj, ko Grki začenjajo novo poglavje v zgodovini, lahko name vedno računajo kot na zaveznika, partnerja in prijatelja," je dodal.

Evropski komisar za gospodarske zadeve Pierre Moscovici je priznal, da je bilo zadnjih osem let za Grčijo in njene prebivalce "posebej težkih". Območje z evrom je po njegovem z današnjim dnem "potegnilo simbolično črto" pod eksistenčno krizo, Grčija pa je z obsežnimi reformami postavila temelje za trajno okrevanje. Vendar pa bo te temelje morala tudi vzdrževati in negovati, da bodo Grki lahko "v celoti pobrali sadove svojih naporov in žrtev", je dodal. Evropa bo Grčiji še naprej stala ob strani.

"Uspelo vam je!" pa je na spletnem družbenem omrežju Twitter zapisal predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Grčiji in njenim prebivalcem je čestital in izpostavil njihove velike napore in evropsko solidarnost, ki so skupaj pripeljali do uspeha.

Dogovorjeno je bilo desetletno podaljšanje ročnosti posojil v okviru EFSF, desetletni odlog obresti in amortizacije, Grčija pa bo lahko tudi dobila nazaj obresti, ki so jih nabrale članice območja evra od grških državnih obveznic.

V deležu od BDP je enega največjih naporov za pomoč Grčiji in drugim evrskim državam, ki so potrebovale finančno pomoč, naredila tudi Slovenija, na kar je odhajajoča finančna ministrica Mateja Vraničar Erman še enkrat več opozorila tudi ob omenjenem junijskem dogovoru evroskupine.

Grčija je bila v zadnjih letih prizorišče številnih protestov ljudi, ki so jim zaradi varčevalnih ukrepov zelo padli njihovi dohodki. 

Po podatkih Eurostata s konca 2017 je bila Slovenija prek bilateralnega posojila Grčiji in v okviru mehanizma poroštev EFSF do članic območja evra, ki so dobile pomoč, izpostavljena v višini 1,15 milijarde evrov, kar predstavlja 2,7 odstotka BDP, od tega do Grčije v višini 0,9 milijarde evrov, kar predstavlja 2,1 odstotka BDP. V te številke niso zajeta posojila Grčiji prek ESM, ki sam nosi tveganja za kritje morebitnih izgub iz posojil državam v težavah. Članice območja evra so medtem delničarke ESM in jamčijo za obveznosti s svojim vplačanim oz. vpisanim kapitalom šele po izčrpanju rezerv ESM. Vplačani kapital Slovenije v ESM je 342 milijonov evrov.

V vsakem primeru se po osmih letih odvisnosti od tuje pomoči, v katerih so se vrstili krizni sestanki v dramatičnih belih nočeh, ko se je zdel grexit, torej izstop Grčije iz območja evra, pogosto zelo blizu, država zdaj vendarle le postavlja na lastne noge.

Aleksis Cipras
Grški predsednik vlade je nastopil odločno, nato pa pristal na številne zahteve vrha EU.

A izzivi za Grčijo so kar precej večji kot za ostale države, ki so morale skozi program pomoči, torej Irsko, Portugalsko, Španijo in Ciper. IMF tako izraža dvom, da bo dogovorjeni nabor nadaljnjih ukrepov zadostoval za srednjeročno in dolgoročno vzdržnost grškega dolga, pri tem pa je pred sredozemsko državo, ki je v krizi izgubila skoraj četrtino BDP, ob za zdaj le počasni gospodarski rasti in reformni utrujenosti še dolga pot okrevanja.

Grčijo po izteku programa čaka tudi strožji mehanizem nadzora, kot velja za druge članice, ki so potrebovale finančno pomoč. Pri njem bo sodeloval tudi IMF.