REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Za več cenzure: Osem evropskih držav od Mete zahteva »agresivne ukrepe« v boju proti »ruskim dezinformacijam«

Za več cenzure: Osem evropskih držav od Mete zahteva »agresivne ukrepe« v boju proti »ruskim dezinformacijam«Zahtevo po cenzuri neugodnih novic je prva podpisala Moldavija, majhna država, stisnjena med Romunijo in Ukrajino. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Bolj kot slabo kaže ukrajinski vojski na fronti, več je pozivov, da je v Evropi potrebno omejiti dotok neprijetnih, čeprav resničnih novic in utemeljenih komentarjev.

Ukrajinska vojska namreč na vzhodu države napreduje tako, da se vse bolj (pogled na fronto v Bahmutu in Soledarju - spodaj od januarja do 18. marca letos) vse bolj pomika vzvratno - proti zahodu Ukrajine...

Neprijetne novice poskušajo v Evropi in ZDA narediti vsaj manj vidne.

To kaže tudi zadnja poteza osmih evropskih držav.

Ukrajina, Poljska in šest drugih držav je namreč pozvalo Meto in druge tehnološke velikane »k boju proti dezinformacijam.«

Kot poroča New York Times so »med naraščajočo zaskrbljenostjo zaradi zahrbtnih učinkov dezinformacij iz Rusije predsedniki vlad osmih evropskih držav – vključno z Ukrajino, Moldavijo in Poljsko – podpisali odprto pismo, v katerem so izvršne direktorje večjih družbenih omrežij pozvali, naj sprejmejo bolj agresivne ukrepe za zaustavitev širjenja lažnih novic na svojih platformah.«

Bolj kot slabo kaže ukrajinski vojski na fronti, več je pozivov, da je v Evropi potrebno omejiti dotok neprijetnih, čeprav resničnih novic in utemeljenih komentarjev.

Pismo, objavljeno v sredo, poziva voditelje podjetij, vključno z Meto, matično družbo Facebooka, naj ukrepajo »proti dezinformacijam, ki spodkopavajo naš mir in stabilnost« in da naj zatrejo prizadevanja na svojih platformah, »da bi oslabili našo podporo Ukrajini sredi vojne.«

»Tehnološke platforme, kot je vaša, so postale navidezna bojišča in sovražne tuje sile jih uporabljajo za širjenje lažnih pripovedi, ki so v nasprotju s poročanjem novic, ki temeljijo na dejstvih,« piše v pismu.

»Plačani oglasi in umetna okrepitev na Metinih platformah, vključno s Facebookom, se pogosto uporabljajo za pozivanje k socialnim nemirom, prinašajo nasilje na ulice in destabilizirajo vlade,« so zapisali nekateri predsedniki evropskih vlad v pozivu k cenzuri zanje neugodnih novic.

Predsedniki vlad Češke, Estonije, Latvije, Litve in Slovaške so prav tako podpisali zadevno prošnjo, ki je bila objavljena hkrati z vrhom za demokracijo pod vodstvom Bele hiše v Washingtonu.

Pismo je naslovljeno na izvršne direktorje velikih tehnoloških podjetij, imenovanih »Big Tech«.

Cenzurirano. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Osem evropskih držav, ki prednjačijo v podpori ameriški posredniški vojni proti Rusiji v Ukrajini, zahteva »več sredstev za odzivanje na lažne pripovedi«, »prilagoditev algoritmov, da dajo prednost natančnosti in resnicoljubnosti pred angažiranostjo« ter da se jasno označijo »deepfake in avtomatizirane objave, vključno s tistimi, ki jih je ustvarila umetna inteligenca.«

Pozvali so tudi k bolj usklajeni ureditvi s strani vlad in boljši samokontroli tehnoloških podjetij.

Razkritja po prihodu Elona Muska na vrh Twitterja pa so medtem dokazala, da so tehnološki velikani že doslej povsem neupravičeno in po nalogu tajnih služb in agencij ZDA cenzurirali nekatere kritične posameznike in medije ter hkrati širili povsem lažne obtožbe, na primer tudi trditve o povezavi republikancev in Donalda Trumpa z Rusijo.

Meta je v sredo podala izjavo, v kateri je dejala, da podjetje že »izvaja pomembne korake« proti dezinformacijam, povezanim z vojno v Ukrajini, vključno z odstranjevanjem zavajajočih informacij, »ki bi lahko povzročile neposredno škodo ali nasilje« in uporabo storitev preverjanja dejstev s strani tretjih oseb, da bi ugotovili, ali objave vsebujejo lažne trditve, ki so nato manj vidne.

Meta je prav tako sporočila, da že omejuje dostop do RT, ruskega mednarodnega kabelskega omrežja, ter s strani ruske države financiranega medijskega portala Sputnik.

Pismo je prva podpisala Moldavija, majhna država, stisnjena med Romunijo in Ukrajino, katere vlada trdi, da je bila tarča dezinformacij iz Rusije zaradi svoje podpore Kijevu.

Predsednica Moldavije Maia Sandu je prejšnji mesec Rusijo obtožila spodbujanja nasilja in poskusa strmoglavljenja njene vlade, deloma zato, da bi državi preprečila vstop v Evropsko unijo.

Moldavija je medtem svoj uradni jezik preimenovala v romunščino in se vse bolj pridružuje Romuniji. Zaradi možnosti združitve Romunije in Moldavije je že v 90. letih prejšnjega stoletja nastal spor v državi, saj prebivalci na jugovzhodu in vzhodu države tega ne podpirajo.

Na vzhodu je že več desetletij razglašena de facto samostojna Pridnestrska republika, v kateri živi rusko govoreče prebivalstvo.

Cenzuriranje določenih virov informiranja zgolj zaradi porekla novinarjev ali sedeža medijev, ki se že izvaja v EU je sicer v nasprotju z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in Univerzalno deklaracijo o človekovih pravicah, ki državljanom zagotavljata svoboden dotok informacij, ne glede na državne meje.

Razkritja po prihodu Elona Muska na vrh Twitterja pa so medtem dokazala, da so tehnološki velikani že doslej povsem neupravičeno in po nalogu tajnih služb in agencij ZDA že doslej cenzurirali nekatere kritične posameznike in medije.

In hkrati širili povsem lažne obtožbe, na primer tudi trditve o povezavi republikancev in Donalda Trumpa z Rusijo.

Ne glede na to pa želja po cenzuriranju v Evropi ne pojenja, predvsem zaradi vse bolj očitno katastrofalnega položaja ukrajinske vojske in države zaradi vojne z Rusijo.

Snidenje s Šmihalom v Kijevu: Tudi slovenski premier se je danes pridružil povorki evropskih političnih romarjev v glavno mesto Ukrajine. Vir: Posnetek zaslona, vlada RS

Pismo z zahtevo po cenzuri so podpisali predsedniki vlad Moldavije Dorin Recean, Češke republike Petr Fiala, Slovaške Eduard Heger, Estonije Kaja Kallas, Latvije Krisjanis Karins, Poljske Mateusz Morawiecki, Litve Ingrida Simonyte in Ukrajine Denis Šmihal.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke