Vstop v deželni zbor avstrijske Koroške se obeta tudi koroškim Slovencem

Na nedeljskih deželnozborskih volitvah na avstrijskem Koroškem se za mandat potegujejo tudi koroški Slovenci, ki kandidirajo na listah nekaterih strank. Največ možnosti za izvolitev imata Ana Blatnik, ki kandidira na listi socialdemokratov (SPÖ), in Gabriel Hribar, ki kandidira na skupni listi Neos/Moja južna Koroška.

Stranka Moja južna Koroška je novost letošnjih volitev na avstrijskem Koroškem. Njen vodilni kandidat je Hribar, predsednik Enotne liste, edine politične stranke koroških Slovencev.

Hribar, ki je tudi podžupan Železne Kaple, je izrazil upanje, da bo stranka prestopila petodstotni volilni prag in tako osvojila najmanj dva poslanska mandata. V tem primeru se bosta v deželni zbor uvrstila vodilni kandidat Neosa Markus Unterdorfer-Morgenstern in Hribar.

Hribar je sicer ocenil, da je dosedanji in po vsej verjetnosti tudi novi koroški deželni glavar Peter Kaiser zelo pozitivno usmerjen do manjšine, doslej pa ni imel toliko zaledja pri drugih strankah, kar se je videlo tudi pri sprejemanju nove deželne ustave in propadlem poskusu, da bi bila slovenščina v ustavi zapisana kot drugi deželni jezik. Po besedah Hribarja bi deželni glavar potreboval podporo dodatnih strank, ki se bodo zavzemale ne samo za enakopravnost slovenščine in Slovencev, pač za pozitivno diskriminacijo manjšine.

Tokratne volitve na avstrijskem Koroškem bodo prve po odpravi proporca, kar je po besedah Hribarja zelo zanimivo, saj bo volitvam sledila prosta igra sil in pomembno bo predvsem, kdo bo uspel osvojiti več kot 50 odstotkov mandatov. To bi lahko po njegovi oceni uspelo socialdemokratom, ki se jim podpora povečuje tudi po zaslugi bojazni, da se ne bi preveč okrepili svobodnjaki.

Vstop v deželni zbor avstrijske Koroške se obeta tudi zvezni svetnici, socialdemokratki Ani Blatnik, ki je v preteklosti kot prva koroška Slovenka predsedovala zveznemu svetu.

Predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm je izrazil prepričanje, da bo Blatnikova na deželnozborskih volitvah "prav gotovo izvoljena" v deželni zbor. Poleg Blatnikove iz vrst ZSO kandidirata tudi odbornica ZSO Milena Lipuš-Hartmann, in sicer na listi Zelenih, ter član upravnega odbora ZSO Mirko Messner, ki kandidira na listi komunistov.

Sturm je še ocenil, da se je s socialdemokratom Kaiserjem kot deželnim glavarjem vzdušje na avstrijskem Koroškem spremenilo na bolje. Slovenska manjšina ni več tarča napadov, temveč samoumevni del deželne družbe. Kaiser je tudi uveljavil omembo slovenske manjšine v novi deželni ustavi in razrešil vprašanje slovenske glasbene šole, je še spomnil predsednik ZSO in izrazil pričakovanje, da se bo takšna politika nadaljevala tudi po letošnjih volitvah.

Sedanja vlada pod vodstvom Kaiserja je, kot je dodal Sturm, prevzela hudo breme stare vlade v zadevi Hypobank, glavarju pa je uspelo zadevo spraviti na pot sanacije. V celoti gledano je njegova vlada po navedbah Sturma vodila politiko konstruktivnega sodelovanja, prav tako je poglobila sodelovanje s Slovenijo in na ta način "zmanjšala" višino Karavank.

Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Valentin Inzko je pojasnil, da se NSKS ni opredelil za nobeno stranko ali gibanje, zato na deželnozborskih volitvah uradno nimajo nobenega kandidata, a hkrati dodal, da bi bili "veseli, če bi čim več Slovencev prišlo v novi koroški deželni zbor".

Od novih volitev Inzko pričakuje rezultat, ki bo zagotavljal spoštovanje pravic koroških Slovencev in odpravil krivice na nekaterih področjih, kot sta glasbena šola, ki je zaradi nezadostnega financiranja nazadnje lahko sprejela samo polovico učencev, ali podpora tedniku koroških Slovencev Novice, ki ima dolgoletne finančne težave.

Na vprašanje, kako bi ocenil delo sedanje deželne vlade avstrijske Koroške, je Inzko odgovoril, da tako manjšini naklonjenega deželnega glavarja, kot je sedanji Peter Kaiser, verjetno ne bo več.

"Tu ni dvoma. On se zares trudi, intelektualno in srčno, in je med drugim poslal svojega sina na Slovensko gimnazijo v Celovcu. Na žalost so glavne stranke v koroškem deželnem zboru, ne glede na prvo in hvalevredno omembo Slovencev, v novo ustavo zapisale tudi neresnico, namreč, da je deželni jezik na Koroškem samo nemški. Ta grenkoba bo ostala, ko bomo ocenjevali delo sedanje vlade," je še menil Inzko.

Napovedal je, da bodo nedeljske volitve "prinesle tesen izid, možnih bo mnogo kombinacij in volitve bodo med najbolj napetimi zadnja leta".

Vprašanja glede deželnozborskih volitev in pričakovanj manjšine je STA poslala tudi Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS), a nanje niso odgovorili.