REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Vrh ŠOS, srečanje »dragih prijateljev«: Rusija ni izolirana, Indija in Kitajska krepita sodelovanje, zahtevajo reformo OZN

Vrh ŠOS, srečanje »dragih prijateljev«: Rusija ni izolirana, Indija in Kitajska krepita sodelovanje, zahtevajo reformo OZNVir: Posnetek zaslona, X

Kitajski predsednik Xi Jinping je na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje (ŠOS),  ki se je včeraj začel v kitajskem Tianjinu in sprejel najvišje voditelje, med njimi ruskega predsednika Vladimirja Putina in indijskega predsednika vlade Narendro Modija.

Številne zastave, organizacija, ki se širi in sprejema nove članice, prisrčni stiski rok Vladimirju Putinu, tesno sodelovanje Indije in Kitajske, dveh po številu prebivalcev največjih držav sveta – vse to so jasni znaki, da je poskus zahodnih držav, da bi vnesli razkol med države, ki nasprotujejo sedanjemu »redu, temelječemu na pravilih«, (ki je v bistvu le preobleka za zahodni imperializem) spodletel.

Številne zastave, organizacija, ki se širi in sprejema nove članice, prisrčni stiski rok Vladimirju Putinu, tesno sodelovanje sodelovanje Indije in Kitajske, vse to kaže, da so upi Zahoda po razkolu v organizaciji spodleteli.

Srečanja se udeležuje več kot 20 voditeljev držav in predstavnikov desetih mednarodnih organizacij.

Od evropskih voditeljev sta na srečanju v Tjandžinu prisotna srbski predsednik Aleksandar Vučić in slovaški premier Robert Fico, na vrhu so tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, iranski predsednik Masud Pezeskian in egiptovski premier Mostafa Madbuli.

Vrhu bo v sredo v Pekingu sledila še vojaška parada, ko bo Kitajska praznovala formalno vdajo Japonske zavezniškim silam leta 1945 oziroma konec druge svetovne vojne.

Parade se bo prav tako udeležilo več tujih voditeljev, med drugim Putin in severnokorejski voditelj Kim Jong-un.

Vrh ŠOS, ki se bo zaključil v ponedeljek, poteka v znamenju vse večjih svetovnih napetosti - od konflikta v Ukrajini in izraelske vojne v Gazi do zaostrovanja trgovinskih sporov, ki jih je sprožila carinska politika ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Vrh obravnava regionalno varnost, gospodarsko sodelovanje in kulturne vezi, pa tudi promet, energijo, digitalizacijo, umetno inteligenco in zeleni razvoj.

V torek bo Putin odpotoval v Peking, kjer se bo s Xijem pogovarjal o trgovini, varnosti, konfliktu v Ukrajini in odnosih z ZDA.

Naslednji dan se bo udeležil dogodkov ob 80. obletnici japonske kapitulacije v drugi svetovni vojni.

Moskva je objavila tudi posnetek Putina z Modijem in ga naslovila »video dneva« (#Videooftheday).

Putin je izrazil prepričanje, da bo Turčija še naprej igrala posebno vlogo pri prizadevanjih za rešitev spora v Ukrajini.

Ruski voditelj se je ob srečanju Ankari zahvalil za njen »pomemben prispevek« k političnim in diplomatskim prizadevanjem ter poudaril, da so od maja v Istanbulu potekali trije krogi neposrednih pogovorov med Rusijo in Ukrajino, ki so pripomogli k napredku na področju humanitarnih vprašanj.

Moskva je objavila tudi posnetek Putina z Modijem in ga naslovila »video dneva« (#Videooftheday).

Modi je dejal, da je bilo njegovo srečanje s Putinom ob robu vrha ŠOS odlično in je bilo osredotočeno na poglobitev sodelovanja ter razpravo o globalnih vprašanjih, vključno z Ukrajino.

Modi je Putinu povedal, da New Delhi pozdravlja nedavna prizadevanja za mirno rešitev v Ukrajini, in izrazil upanje, da bodo vse strani pristopile k procesu »konstruktivno«, ter izrazil podporo čimprejšnji prekinitvi spora.

Dodal je, da s Putinom redno izmenjujeta mnenja o tem vprašanju, nazadnje po avgustovskem srečanju ruskega voditelja z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom na Aljaski.

Putin je med pogovori v Tianjinu Modija označil za »dragega prijatelja« in opozoril, da bo decembra minilo 15 let, odkar sta Moskva in New Delhi svoje vezi razglasila za posebno in privilegirano strateško partnerstvo.

Dejal je, da se odnosi na tej podlagi še naprej krepijo. Modi, ki je Putina prav tako označil za »dragega prijatelja«, je dejal, da se veseli, da ga bo decembra sprejel v Indiji na 23. letnem vrhu obeh držav.

Modi, ki je Putina prav tako označil za »dragega prijatelja«, je dejal, da se veseli, da ga bo decembra sprejel v Indiji na 23. letnem vrhu obeh držav.

Ruski predsednik Vladimir Putin je že pred odhodom v Tjandžin poudaril, da se s Xijem trudi okrepiti prizadevanja za oblikovanje večpolarnega svetovnega reda.

Odnosi med Kitajsko in Rusijo so »najboljši doslej« in so najbolj stabilni, zreli in strateško pomembni odnosi« med večjimi državami sveta, je poročala kitajska državna televizija CCTV.

Moskva in Peking sta po njegovih besedah enotna v nasprotovanju diskriminatornim sankcijam, vrh v Tianjinu (Tjandžinu) pa bo »okrepil sposobnost ŠOS (SCO-ja) za odzivanje na sodobne izzive in grožnje ter utrdil solidarnost v skupnem evrazijskem prostoru«.

»Vse to bo pomagalo oblikovati pravičnejši večpolarni svetovni red,« je dejal Putin.

Voditelji ŠOS so se tudi zavzeli za to, da bi reformirali OZN, da bi organizacija lahko odražala »sedanjo politično in gospodarsko realnost«.

ŠOS je v izjavi z vrha pozval k »popolni in trajni prekinitvi ognja« v Gazi, dostavi humanitarne pomoči prebivalcem ter obnovitvi prizadevanj za dosego miru in stabilnosti v regiji.

»Celovita in pravična rešitev palestinskega vprašanja« je edina pot k trajni stabilnosti na Bližnjem vzhodu, je zapisano v izjavi.

Člani skupine so ostro obsodili tudi dejanja, ki so v Gazi povzročila številne civilne žrtve, je navedeno v izjavi.

V skladu z izjavo, sprejeto na vrhu skupine v Tianjinu, so se članice ŠOS dogovorile o ustanovitvi razvojne banke, ustanovljena pa je bila tudi posvetovalna skupina za nadzor projekta.

Prisoten je tudi generalni sekretar ZN-a Antonio Guteress, ki mu je Xi pred srečanjem dejal, da Kitajska v času globalnih sprememb predstavlja »vir stabilnosti in gotovosti« ter da »zgodovina uči, da so multilateralizem, solidarnost in sodelovanje pravi način za reševanje svetovnih izzivov«.

Letošnje srečanje je največje doslej, saj naj bi vrh obiskalo 26 svetovnih voditeljev.

Še leto prej na vrhu v Astani ni bilo indijskega premierja Narendre Modija, ki se je skliceval na domače politične opravke.

Kitajska in Indija pa se, zahvaljujoč destruktivni politiki ZDA - od lani zbližujeta, potem ko sta v Moskvi sklenili sporazum glede meje na Himalaji.

Sodelovanje je spodbudila tudi trgovinska vojna ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je uvoz iz obeh držav obremenil z visokimi carinami.

Sodelovanje je spodbudila tudi trgovinska vojna ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je uvoz iz obeh držav obremenil z visokimi carinami.

Kitajska se je Trumpovim poskusom izsiljevanja novih trgovinskih pogojev uprla, zaradi česar je Trump od visokih carin moral odstopiti, Indija pa kljub več poskusom trgovinskih pogajanj novega sporazuma z ZDA ni sklenila.

Kitajska pa je nato obsodila poteze ZDA in podprla Indijo.

Šanghajska organizacija za sodelovanje je svojo pot začela leta 1996 kot varnostni blok, ki so ga leta 2001 razširili še na gospodarsko sodelovanje.

Prvim članicam Kitajski, Rusiji, Kazahstanu, Kirgiziji, Tadžikistanu in Uzbekistanu so se pozneje pridružili še Indija, Pakistan in Belorusija.

Poleg desetih članic se organizaciji pridružujejo še dve državi s statusom opazovalke in 14 partneric v dialogu.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek