Volitve v Hessnu nov izziv za veliko koalicijo v Nemčiji

Po Bavarski bodo volitve v nemški deželi Hessen nov preizkus za veliko koalicijo v Berlinu. Glede na napovedi bosta tradicionalno močni stranki Krščansko-demokratska unija (CDU) in socialdemokrati (SPD) ponovno utrpeli velike izgube, veselili pa se bodo pri Zelenih, ki bi lahko morebiti celo imenovali ministrskega predsednika dežele.

Volitve v Hessnu, ki velja za finančno gonilno silo Nemčije s finančnim centrom v Frankfurtu, bodo težak preizkus za vlado kanclerke Angele Merkel. Obema koalicijskima strankama se namreč obeta huda izguba. Vladajoča CDU naj bi izgubila več kot deset odstotnih točk podpore in lahko računa na okoli 26 odstotkov glasov, socialdemokrati pa naj bi v svoji nekdanji trdnjavi predvidoma prejeli le okoli 21 odstotkov glasov.

Po katastrofalnih rezultatih na Bavarskem si stranki težko privoščita še en poraz, ki bo ogrozil že tako načete temelje nemške vladajoče koalicije. Socialdemokrati bi lahko namreč po nedelji resno razmislili o prekinitvi že tretje velike koalicije pod taktirko Merklove.

Vse od kar je bila SPD skoraj porinjena v ponovno veliko koalicijo v začetku letošnjega leta, češ da je to njena odgovornost, kot je dejal nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier, ji podpora pada, podobno je tudi pri uniji.

Stranki sta se izgubili ena v drugi, imata podobne vizije in programe. Na račun blede politične sredine pa so pridobile stranke levo in desno od sredine, je nedavno v Ljubljani opozoril nemški profesor Hans-Dieter Klingemann.

Vlogo tako imenovane ljudske stranke počasi, a vztrajno prevzemajo Zeleni. Nekdanji uporniki in okoljevarstveniki so v zadnjih letih izoblikovali celosten politični program, ki nagovarja številne volivce. Tako se jim v Hessnu, kjer so trenutno koalicijski partnerji CDU, obeta kar okoli 20-odstotna podpora, morda bodo postali celo druga najmočnejša sila, kot se je to zgodilo na Bavarskem.

Pri uniji medtem že svarijo pred morebitnimi poskusi levice. Tako Merklova kot ministrski predsednik Hessna Volker Bouffier sta opozorila pred morebitno koalicijo SPD, Zelenih in Levice, ki je glede na javnomnenjske raziskave ena od možnosti, češ da bi to pomenilo strup za Hessen, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

A tudi v strankah na levici niso prepričani v takšno konstelacijo, saj se je leta 2008 tak poskus že izneveril. Še vedno je živ spomin na propad tako imenovanega levega zavezništva Andree Ypsilanti (SPD), ko so koalicijo SPD in Zelenih s podporo Levice zavrnili prav nekateri poslanci SPD. Krščanski demokrati so tokrat prevzeli vajeti, spominja nemški tednik Der Spiegel.

Tokrat so možnost levega zavezništva odkrito potrdili le pri Levici, medtem ko so pri SPD in Zelenih bolj zadržani, čeprav ne izključujejo te možnosti. Der Spiegel ocenjuje, da bi se verjetno pri SPD oziroma Zelenih za takšno koalicijo odločili le v primeru očitne večine, in ne, če bi imeli le glas ali dva več.

Oblikovanje koalicije bo postalo zanimivo, če bodo Zeleni na volitvah prehiteli SPD in tako dobili možnost odločitve - ali bodo še naprej omogočali CDU, da se obdrži na oblasti, ali pa bodo sami poskusili sestaviti koalicijo. Glede na ankete bo tokrat za vladanje potrebno zavezništvo najmanj treh strank.

Vstop v deželni parlament se sicer poleg omenjenih strank napoveduje še liberalcem (FDP), ki so bodo verjetno odločilni pri določanju ministrskega predsednika, in pa skrajno desni Alternativi za Nemčiji (AfD), ki naj bi ji z napovedanimi okoli 13 odstotki podpore uspel vstop še v zadnjega od 16 nemških deželnih parlamentov.

Sicer pa se bo v nedeljo na volišča med 8. in 18. uro lahko podalo okoli 4,4 milijona volilnih upravičencev, ki bodo odločali kar med 23 strankami. A predvidoma bo najmanj pet odstotkov podpore, potrebne za vstop v parlament, zbralo šest strank.