Vizija z dejanji: Kitajska si prizadeva za skupno prihodnost človeštva

Pred skoraj desetletjem, ko je takrat novoizvoljeno vodstvo Komunistične partije Kitajske (KPK) po prvem plenarnem zasedanju 18. centralnega komiteja KPK prvič zasedalo v Veliki dvorani državljanov, je svet ugibal, kako bo najštevilčnejša država na svetu in drugo največje svetovno gospodarstvo pod vodstvom Xi Jinpinga odzivala do preostale svetovne skupnosti in kakšno vlogo bi lahko imela država v dobi naraščajočih sprememb in izzivov.

Med svojim prvim potovanjem v tujino v vlogi kitajskega predsednika marca 2013 je Xi, generalni sekretar centralnega komiteja KPK, podrobneje predstavil vizijo Kitajske o spodbujanju nove vrste mednarodnih odnosov, v središču katerih je sodelovanje, ki koristi vsem, in izgradnja skupnosti s skupno prihodnostjo(.) za človeštvo.

V zadnjem desetletju se je Kitajska pod Xijevim vodstvom zavezala poti miroljubnega razvoja in se posvetila reševanju globalnih izzivov, omogočanju sodelovanja, ki koristi vsem, ter ustvarjanju pravičnejšega sistema globalnega upravljanja, v katerem pridobijo vsi.

Kot smo opazili, je kitajski pristop v skladu z današnjim duhom časa in vodi k ohranjanju miru in stabilnosti, spodbujanju svetovne gospodarske rasti in izgradnji sveta skupne blaginje in skupne prihodnosti.

SODELOVANJE KOT ZMAGA VSEH

Tudi leta 2013 je kitajski predsednik na svojih obiskih v Kazahstanu in Indoneziji zaporedno predlagal gospodarski pas svilene poti in pomorsko svileno pot 21. stoletja. Tako je nastala pobuda Pas in cesta (Belt and Road - BRI).

Po devetih letih je pobuda bistveno okrepila partnerstva, spodbudila povezljivost in pospešila skupni razvoj po vsem svetu.

Letni obseg trgovine med Kitajsko in približno 150 državami, ki so sodelovale v BRI, se je povečal z 1,04 bilijona ameriških dolarjev leta 2013 na 1,8 bilijona dolarjev leta 2021, kar je kvantni skok za 73 odstotkov v osmih letih.

Glede na poročilo Svetovne banke bi lahko pobuda pomagala rešiti iz skrajne revščine 7,6 milijona ljudi in 32 milijonov iz zmerne revščine po vsem svetu ter okrepila trgovino za 2,8-9,7 odstotka za sodelujoče države in za 1,7-6,2 odstotka za ves svet.

Mohamed Fayez Farahat, direktor egiptovskega državnega centra Al-Ahram za politične in strateške študije v Kairu, je dejal, da pobude, ki jih je predlagala Kitajska, odražajo prispevek države k svetovnemu razvoju in njeno podporo državam v razvoju in uveljavljajočim se gospodarstvom.

"Kitajska brani interese držav v razvoju na mednarodnem prizorišču in ima tudi aktivno vlogo v pomembnih mednarodnih organizacijah," je opozoril strokovnjak.

ZA BOLJŠE GLOBALNO UPRAVLJANJE

V hitro spreminjajočem se svetu je ena od svetovnih prednostnih nalog potreba po izboljšanju globalnega upravljanja.

Dolgotrajna pandemija covida-19, regionalni konflikti, nasprotovanje globalizaciji in drugi zapleteni dejavniki se med seboj prepletajo, pomanjkanja miru, varnosti, zaupanja in upravljanja pa se povečujejo.

Kitajski predsednik je ob različnih priložnostih v zadnjem desetletju poudaril, da so rešitve v resničnem multilateralizmu in mednarodnem sistemu, osredotočenem na OZN, pa tudi v skupnih prizadevanjih za oblikovanje novega tipa mednarodnih odnosov, ki jih odlikuje medsebojno spoštovanje, pravičnost. in sodelovanje, ki koristi vsem, ter težnja po izgradnji skupnosti, ki bi stremela k skupni prihodnosti človeštva.

Xi je v govoru na splošni razpravi 75. zasedanja Generalne skupščine OZN pozval, naj ostanemo zvesti multilateralizmu in zaščitimo mednarodni sistem z OZN v središču.

"Globalno upravljanje bi moralo temeljiti na načelu obsežnega posvetovanja, skupnega prispevka in skupnih koristi, da bi zagotovili, da vse države uživajo enake pravice in možnosti ter sledijo istim pravilom," je dejal Xi.

V preteklih letih se je Kitajska aktivno vključevala v globalne zadeve, kot so boj proti pandemiji, zmanjšanje revščine, podnebni ukrepi in ohranjanje miru ter izgradnja odprtega svetovnega gospodarstva.

Kitajska je delovala v vlogi graditeljice svetovnega miru, prispevala k svetovnemu razvoju, bila zagovornica mednarodnega reda in ponudnica javnih dobrin.

Za oblikovanje pravičnejšega in učinkovitejšega globalnega upravljanja je potreben skupen zagon. Zato Kitajska v ta namen neumorno sodeluje z drugimi državami, zlasti s svetom v razvoju.

Šanghajska organizacija za sodelovanje (SCO), največja regionalna institucija na svetu, v katero je vključenih največ prebivalcev sveta, je dober primer, kako Peking sodeluje s svojimi partnerji pri spodbujanju nove vrste mednarodnih odnosov.

V svoji 21-letni zgodovini so države članice SCO tesno sodelovale pri krepitvi sodelovanja na različnih področjih, vključno z varnostjo, gospodarstvom in trgovino, javnim zdravjem in kulturo. Razvil se je v konstruktivno silo pri izboljšanju globalnega upravljanja ter spodbujanju stabilnosti in razvoja.

Z vzponom uveljavljajočih se gospodarstev so države v razvoju postale bolj glasne pri globalnem upravljanju in začele pospeševati proces globalizacije v smeri pravičnejše in bolj vključujoče usmeritve prek različnih večstranskih mehanizmov in platform sodelovanja, je dejal šerif Ghali Ibrahim, vodja oddelka za politologijo in mednarodne odnose na Univerzi v Abuji.

Kitajska se je izkazala za pionirko, saj je njen koncept globalizacije v veliki meri spodbujal skupno prihodnost človeštva brez diskriminacije, segregacije ali izključevanja, je dejal nigerijski strokovnjak.

PRIHODNOST, KI SI JO DELIJO VSI

Pandemija, ki še vedno pustoši, nenehno opozarja, da ljudje živimo v globalni vasi, kjer usode vseh narodov še nikoli niso bile tako tesno povezane.

Da bi se v prihodnosti bolje odzvali na takšne planetarne stiske, se od mednarodne skupnosti pričakuje, da bo solidarna in bo delovala usklajeno in enotno.

Z globokim vpogledom v skupne težnje sveta je kitajski predsednik predlagal Globalno razvojno pobudo in Globalno varnostno pobudo, s čimer je prispeval kitajsko modrost k odpravi pomanjkljivosti v miru, varnosti, zaupanju in upravljanju ter poudaril nujnost in pomen izgradnje sveta s skupnim razvojem in kolektivno varnostjo v globoko spreminjajoči se svetovni pokrajini.

Za Sudheendra Kulkarnija, nekdanjega predsednika indijskega think-tanka Observer Research Foundation, sta razvoj in varnost "dve strani istega kovanca in obe sta nedeljivi."

"Nobena država ne more doseči varnosti, če so druge države negotove, in nobena država ne more doseči razvoja, če je razvoj drugih držav ogrožen. Varnost in razvoj moramo upoštevati v globalnem kontekstu," je dejal Kulkarni.

Ob upoštevanju koncepta izgradnje skupnosti s skupno prihodnostjo Kitajska sodeluje s preostalim svetom, da bi zaščitila pravi multilateralizem, ohranila stabilne globalne dobavne verige, olajšala prosto trgovino in naložbe ter si prizadevala za zeleni in nizkoogljični razvoj.

Od močne podpore odprtemu svetovnemu gospodarstvu do trdne zavezanosti zmanjšanju emisij ogljika in nevtralnosti je Kitajska z dejanji pokazala svojo odločnost.

Na kirgizistanskega predsednika Sadyrja Zhaparova je ob obisku otvoritvene slovesnosti zimskih olimpijskih iger v Pekingu naredil globok vtis moto Skupaj za skupno prihodnost.

"To (je) poziv mednarodni skupnosti, naj zgradi skupnost s skupno prihodnostjo človeštva. Ne glede na to, ali smo majhna država ali velika država, imamo v kontekstu globalizacije vsi eno prihodnost in eno usodo," je povedal v nedanem intervjuju za Xinhua.

V očeh nekdanjega japonskega premierja Yukia Hatoyame je Xijev poziv k izgradnji skupnosti s skupno prihodnostjo človeštva zelo pomemben in potreben v tem obdobju.

Gradnja občutka skupne prihodnosti je pomembna za svet, da se izogne razdrobljenosti in spopade z izzivi, za Azijo pa za varovanje miru in spodbujanje skupnega razvoja, je dejal Hatoyama.

"Na zemlji, kjer živimo, ne deluje samo okolje kot celota, ampak smo med seboj povezani tudi ljudje."