V Venezueli potekajo volitve v ustavodajno skupščino

V Venezueli kljub številnim protestom in stavkam ter pozivom mednarodne skupnosti danes potekajo sporne volitve v ustavodajno skupščino, ki bo lahko spreminjala ustavo. Opozicija volitve bojkotira, venezuelski predsednik Nicolas Maduro pa je prepričan v zmago.

Dan pred volitvami so protestniki blokirali ceste v prestolnici Caracas, čeprav so oblasti ob grožnji strožjega ukrepanja v četrtek prepovedale proteste, poroča britanski BBC.

Maduro je v televizijskem nagovoru v soboto napovedal "veliko zmago" na današnjih volitvah, ki jih je označil za najpomembnejše doslej.

Danes je ob oddaji glasu v Caracasu dejal, da je prvi, ki je oddal svoj glas. "Boga prosim za blagoslov, da bodo ljudje lahko svobodno uresničili svojo demokratično pravico do volitev," je dejal Maduro v spremstvu soproge Cilie Flores, ki je sicer med kandidati na volitvah.

Vodja osrednje volilne komisije Tibisay Lucena je pred tem priznal, da so v nekaterih delih države požgali volilne naprave. Danes je po državi nameščenih več kot 200.000 vojakov, da bi preprečili morebitne napade na volišča, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Volilna skupščina bo sestavljena iz 545 članov, izbranih iz vse države, njena naloga pa bo dopolniti ustavo. Za položaje se poteguje več kot 6000 kandidatov, med katerimi pa ni predstavnikov opozicije.

Maduro je sicer zagotovil, da bodo morali novo ustavo potrditi tudi državljani na referendumu, ni pa še pojasnil, kakšne spremembe ustave so predvidene.

Opozicija Madurovim načrtom nasprotuje, saj se bojijo, da si bo z novo ustavo Maduro še okrepil svojo oblast in uvedel diktaturo. Zato so pozvali k bojkotu. Sodeč po javnomnenjski raziskavi ustavodajni skupščini, ki bo ustavo spreminjala mimo parlamenta, nasprotuje okoli 70 odstotkov od skupno 30 milijonov Venezuelcev.

Vodje opozicije so danes pozvali ljudi k postaviti barikad, od ponedeljka pa napovedali nove akcije.

Politični strokovnjak Eugenio Martinez je za francosko tiskovno agencijo AFP opomnil, da lahko okoli 20 milijonov volilnih upravičencev svoj glas odda dvakrat, zato je veljavnost volitev vprašljiva, prav tako pa ne bo prisotnih mednarodnih opazovalcev.

V petek se je kljub prepovedi na ulicah zbralo kar nekaj protestnikov, ki nasprotujejo današnjim volitvam in spremembam ustave. Protestnikov je bilo sicer manj kot na preteklih protestih ta teden. Maduro je namreč v četrtek zagrozil z desetletno zaporno kaznijo za tiste, ki bodo protestirali proti njegovi ustavodajni skupščini.

V številnih nasilnih izgredih protivladnih protestov od aprila je v Venezueli življenje izgubilo že več kot 110 ljudi. Maduro kljub pozivom vztraja pri svojih načrtih, zanese pa se lahko tudi na zvesto podporo vojske.

Zaradi nemirov v Venezueli in današnjih volitev v ustavodajno skupščino pa so zaskrbljeni tudi drugod po svetu. ZDA, EU ter več latinskomeriških držav - med njimi Argentina, Brazilija, Kolumbija in Mehika - so izrazile nasprotovanje volitvam, ker pomenijo grožnjo demokraciji. ZDA so že uvedle sankcije proti 13 sedanjim in nekdanjim višjim predstavnikom Venezuele. Kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos pa je dejal, da rezultatov volitev ne bodo priznali.