V Severni Koreji shod in ognjemet za jedrske znanstvenike

Kitajski zunanji minister Wang Yi je izjavil, da je Kitajska v Varnostnem svetu Združenih narodov pripravljena podpreti nadaljnje ukrepe proti Severni Koreji zaradi jedrskega poskusa, ki ga je ta nedavno izvedla.

"Glede na novo dogajanje na Korejskem polotoku se Kitajska strinja, da bi se moral VS ZN dodatno odzvati s sprejetjem potrebnih ukrepov," je bil na novinarski konferenci v Pekingu jasen Wang. Dodal je, da Kitajska vztraja pri stališču, da so lahko sankcije in pritisk le polovica rešitve, medtem ko morajo drugo polovico predstavljati "dialog in pogajanja".

Okrepljen mednarodni pritisk - a brez uspeha

Wangova izjava sledi najnovejšemu, šestemu jedrskemu poskusu, ki ga je Severna Koreja izvedla to nedeljo in v katerem je - po lastnih besedah s "popolnim uspehom" - preizkusila doslej najmočnejšo vodikovo bombo. Napetosti na Korejskem polotoku se sicer že nekaj časa nevarno stopnjujejo, po omenjenem testu pa se je mednarodni pritisk za ostro ukrepanje proti Pjongjangu še okrepil. Ruski predsednik Vladimir Putin pa meni, da so nove sankcije nepotrebne in da je krizo potrebno rešiti s pogajanji s Severno Korejo.

Vloga Kitajske, ki je glavna diplomatska zaveznica in gospodarska podpornica Severne Koreje, pri prepričevanju Pjongjanga, naj vendarle opusti svoj jedrski program, velja za ključno. ZDA zato pritiskajo na Peking, naj okrepi pritisk na svojo sosedo, a kitajski predsednik Xi Jinping je v telefonskem pogovoru z ameriškim kolegom Donaldom Trumpom v sredo vztrajal, da želi spor s Severno Korejo še naprej reševati s pogovori in na miren način.

Washington je v sredo med drugim zahteval uvedbo embarga na prodajo nafte Pjongjangu in zamrznitev premoženja severnokorejskega voditelja Kim Jong Una v tujini. ZDA so tudi zavrnile predlog Kitajske, da bi Severni Koreji v zameno za zamrznitev njenega jedrskega in raketnega programa ponudili prekinitev skupnih vojaških vaj ZDA in Južne Koreje.

Med najglasnejšimi zagovornicami ostrejšega ukrepanja proti režimu v Pjongjangu je - poleg Južne Koreje in ZDA - Japonska. Japonski premier Shinzo Abe je ob obisku v Rusiji mednarodno skupnost znova pozval, da se mora poenotiti in da mora Severno Korejo z "največjim možnim pritiskom" prisiliti v spoštovanje vseh resolucij VS ZN in opustitev jedrskega in raketnega programa.

Medtem se zdi, da Severna Koreja ostaja gluha in slepa za svet. Tam so namreč v sredo pripravili veliko praznovanje - z ognjemeti in množičnim shodom v središču Pjongjanga - za znanstvenike, ki so sodelovali pri izvedbi zadnjega jedrskega poskusa.

Na desettisoče ljudi se je zbralo na osrednjem trgu Kim Il Sunga, številni so že na ulicah navdušeno pozdravljali avtobuse, na katerih so se v mesto peljali znanstveniki. Govorniki na shodu so po poročanju severnokorejske državne tiskovne agencije KCNA med drugim poudarjali, da bo severnokorejska vojska neusmiljeno porazila "gangsterske ameriške imperialiste", če bi se ti skupaj z drugimi "izdajalci" res odločili zanetiti vojno.

Nasvet uspešnega pogajalca Donaldu Trumpu

Kako torej rešiti severnokorejsko krizo ? Veleposlanik Robert Gallucci, ki se je enkrat že (uspešno) pogajal s Severno Korejo o njenem jedrskem programu meni, da pozna odgovor in ameriški administraciji ponuja svojo pomoč. Nedavno je v pogovoru za The Daily Beast pojasnil, da je sicer pogosto kritiziran sporazum s Severno Korejo sklenjen leta 1994, dejansko bil uspeh in je deloval, saj je Severna Koreja zaradi tega sporazuma svoj jedrski program in proizvodnjo plutonija ustavila za osem let. "Razumljivo je, da so pogajanja najboljša pot da pridemo iz sedanjega stanja, tako da nihče ne bi umrl, ter da bi bila sredstva, ki ogrožajo sosede Severne Koreje in nas, pod nadzorom ali zmanjšana. To je mogoče storiti. Vendar se tega ne da narediti na hitro, zahtevalo pa bi tudi nekaj naporov za uspeh. In to je zelo pomembno," je dejal  Gallucci.

V diplomatskih krogih Gallucci velja za strokovnjaka za Severno Korejo. Bil je na številnih vodilnih mestih, tudi v okviru OZN, nato pa ga je Bill Clinton izbral za glavnega pogajalca z Kim Jon Ilom, očetom sedanjega severnokorejskega voditelja Kim Jong Una, ko se je Severna Koreja odločila, da leta 1994 odstopi od konvencije o prepovedi širjenja jedrskega orožja. Ko je bil dogovorjen "okvirni sporazum" o ustavitvi jedrskega programa Severne Koreje, je to v krogih strokovnjakov obveljalo za velik uspeh, čeprav so v političnih krogih sporazum kritizirali, ker je Severna Koreja pozneje znova začela izvajati jedrske poskuse in proizvajati jedrski material. 

V Severni Koreji namreč po oceni Gallucija vidijo ZDA kot "velikane" in jih zato vodi prepričanje, da si morajo za vsako ceno najprej zagotoviti lastno nacionalno varnost. Prav zato tudi dejansko ne želijo preveč zaostriti razmer. Iz istega razloga je Gallucija bolj strah, da bi se ameriški predsednik Donald Trump še veliko bolj kot Kim Jong Un "pretirano odzval" v določenih trenutkih napetosti.

Po njegovi oceni sta samo dve poti, da Severna Koreja ne bi pridobila možnosti udara na ZDA. "Ali bomo hitro vstopili v pogajanja kjer bodo te kapaciteta Severne Koreje zamrznjene, če ne že vrnjene na prejšnjo raven, ali pa moramo udariti."  Pri tem je Gallucija strah, da se bo tudi Severna Koreja "uštela" pri svojih odzivih, vendar meni, da  je verjetnost severnokorejskega napada "majhna". Kot rešitev ponuja kombinacijo "obkoljevanja", vojaškega "ustrahovanja" in sankcij zoper Severno Korejo, skupaj s kibernetskimi kampanjami, kjer bi Severni Koreji na koncu sporočili, da so pripravljeni takoj odnehati z vsem tem, če se je Severna Koreja pripravljena resno pogajati. Kot končno rešitev pa Galluci očitno ne vidi nerealnega cilja - odpovedi jedrskemu programu - pač pa predvsem zamrznitev razvoja raket, kar je očitno še vedno dosegljiv cilj.

Glede izjav predsednika ZDA, da je orožje ZDA "zaklenjeno in napolnjeno" v smeri Severne Koreje pa je Galluci dejal, da je "osupel in osramočen, da imamo predsednika, ki govori na takšen način." "Del Američanov - ne morem reči da vsi - si zagotovo želi, da bi nekoliko bolj pritisnili na Severno Korejo. Toda glede vprašanja jedrskega orožja ni mogoče biti brezbrižen do množičnih smrti desettisočev ljudi, ki bi v primeru vojne umrli takorekoč v trenutku. Njegovo delo je, da se to ne zgodi. Ne samo zaradi nas, pač pa tudi zaradi drugih človeških bitij. Če nič drugega bi si vsaj želel, da bi to bilo del njegovega dela," je naloge ameriškega predsednika ocenil nekdanji Clintonov pogajalec s Severno Korejo.