V Italiji je bil pred 25 leti ubit protimafijski tožilec

Italija danes obeležuje 25. obletnico atentata na državnega tožilca Paola Borsellina, tesnega sodelavca in prijatelja prav tako umorjenega tožilca Giovannija Falconeja. Skupaj sta veljala za najbolj priznana protimafijska tožilca. Njuna umora pa sta odločilno nagnila tehtnico javnega mnenja v podporo boju države zoper mafijo.

V Palermu te dni poteka več dogodkov proti organiziranemu kriminalu, na katerih so udeleženci oblasti pozvali, naj ne popustijo v boju proti mafijski združbi Cosa Nostra. Na današnji slovesnosti pričakujejo tudi več politikov iz Rima, piše avstrijska tiskovna agencija APA.

Borsellino je bil ubit v eksploziji avtomobila bombe 19. julija 1992 v svojem domačem mestu Palermo pred domom svoje matere skupaj s petimi telesnimi stražarji. Star je bil 52 let. Še nikoli prej si ni mafija upala organizirati takih agresivnih ofenziv proti javnim uslužbencem.

Borsellino je skušal odkriti mednarodne povezave Cose Nostre. Skupaj s Falconejem pa je Italija v roku dveh mesecev izgubila najbolj trdovratna lovca na mafijo. Falconeja je namreč Cosa Nostra ubila konec maja 1992 v atentatu na avtocesti pri Capaciju blizu Palerma skupaj s soprogo Francesco Morvillo in tremi telesnimi stražarji.

Oba sta bila rojena Sicilijanca iz Palerma in sta razumela, kako deluje mafija in kako razmišljajo ljudje na Siciliji. Borsellino in Falcone sta vzpostavila protimafijsko skupino državnih tožilcev, ki se je v sredini 80. let prejšnjega stoletja uspešno borila proti organiziranemu kriminalu. Tožilci so v tistem času pred sodišče spravili več deset mafijskih šefov.

Po smrti Falconeja je Borsellino pričakoval podobno usodo. "Nekaj dni pred svojim umorom naj bi izvedel, da je v Palermo prispel eksploziv, namenjen njemu," je dejal njegov tedanji kolega Giuseppe Di Lello v dokumentarnem filmu o Borsellinovem življenju. "V takšni situaciji bi vsak 'spakiral' kovčke in odšel. Ampak on je ostal," je dodal.

Mafija je že večkrat ubila preiskovalce in ljudi, ki so ji stali na poti. Vendar so se atentati na Borsellina in Falconeja vtisnili v kolektivni spomin kot nobeno drugo krvavo dejanje Cose Nostre. Dogodka označujeta preobrat v drži ljudi do mafije. Po Borsellinovi smrti se je več tisoč ljudi zbralo na ulicah Palerma in protestiralo, več jih je tudi prekinilo molk in se prvič zoperstavilo mafiji.

Le malo po umoru Borsellina in Falconeja so na Apeninskem polotoku sprejeli tudi novo protimafijsko zakonodajo, ki je mafijskim skesancem zagotovila občutno nižje kazni v zameno za pričanje proti mafijskim šefom. Zaradi tega je tožilstvo v letih po smrti tožilcev doseglo pomembne uspehe v boju proti Cosi Nostri.

Prelomno zmago v boju z mafijo pa je država dosegla z aretacijo enega najbolj krvoločnih mafijskih šefov Totoja Riine leta 1993. Ta je zdaj v dosmrtni ječi zaradi organizacije atentata na Falconeja in drugih krvavih zločinov.