V Evropskem parlamentu dan D za Ceto

Evropski parlament bo v sredo odločal o trgovinskem in naložbenem sporazumu med EU in Kanado (Ceta). V kolikor bo parlament Ceti prižgal zeleno luč, se bo začela začasna raba sporazuma - uporabljali se bodo tisti njegovi deli, ki vsebinsko sodijo pod izključno pristojnost EU, dokončno pa bodo sporazum morali potrditi nacionalni parlamenti članic.

Po sredinem glasovanju o Ceti bo nato v četrtek poslance na temo prednosti in priložnosti, ki jih za obe strani predstavlja sporazum, predvidoma nagovoril tudi kanadski premier Justin Trudeau

Ceta je namreč v zadnjih mesecih burila duhove tako na evropski ravni kot v Sloveniji. Zagovorniki trdijo, da bo okrepila evropsko gospodarstvo in pomagala ustvarjati delovna mesta, kritiki pa, da bo znižala standarde in preveč moči prenesla v roke multinacionalk.

"Ceta je dober primer tega, kako bi morali sklepati trgovinske sporazume," je januarja v Evropskem parlamentu poudaril poročevalec o sporazumu, latvijski poslanec Artis Pabriks (EPP).

Kritikom, da sprejemanje Cete ni bilo pregledno, je Pabriks odgovoril, da je besedilo sporazuma na spletu na voljo že tri leta. Prav tako je ponovil, da sporazum ne dovoljuje nižanja standardov v Evropi. "Kanadčani razmišljajo podobno kot Evropejci. Na nekaterih področjih so naši standardi boljši, drugje so boljši kanadski. Sporazum temelji na najboljših praksah z obeh strani Atlantika, tako da bomo pridobili vsi," je zagotovil Pabriks.

Ceto podpira tudi slovenski premier Miro Cerar, ki je oktobra lani v DZ zatrdil, da je bila Slovenija v postopku sprejemanja Cete "izjemno dejavna" ter dosegla izpolnitev številnih za nas pomembnih pogojev. O preostalih spornih delih pa bo odločal slovenski parlament, je spomnil.

Ceta je namreč sporazum mešane narave, kar pomeni, da ga morajo ob organih EU potrditi tudi nacionalni in regionalni parlamenti držav članic. Tako bo v primeru potrditve v Evropskem parlamentu veljati začel le del sporazuma, medtem ko bodo številni sporni deli, tudi tisti o reševanju sporov med vlagatelji in državami, začeli veljati šele, če jih potrdijo vsi evropski parlamenti. V nekaterih članicah EU je možno tudi, da bodo o ratifikaciji na referendumih odločali volivci.

Med najglasnejšimi nasprotniki Cete v slovenski politiki je Združena levica, ki se je - sicer neuspešno - zavzemala že za razpis posvetovalnega referenduma o sporazumu. Prav tako pa so Ceti nasprotovali v številnih nevladnih organizacijah. Kritični so bili predvsem do mehanizma za reševanje sporov ICS, ki multinacionalkam omogoča, da tožijo države pred arbitražnim sodiščem.

Med bolj spornimi so po mnenju kritikov tudi določbe na področju gensko spremenjenih organizmov, prehranske varnosti in tudi komercialne rabe vodnih virov. Kot nevaren so opisovali tudi negativni pristop na področju liberalizacije storitev. Sporazum namreč prinaša liberalizacijo vseh storitev z izjemo tistih, ki so izrecno navedene, to pa pomeni, da bodo storitve, ki danes sploh še ne obstajajo, podvržene zgolj pravilom trga in sporazuma.

Nasprotovanje Ceti in njenemu "starejšemu bratu", podobnemu sporazumu med EU in ZDA TTIP, so tako slovenski kot evropski državljani večkrat izrazili tudi na protestih. Skoraj 3,3 milijona ljudi je podpisalo tudi spletno peticijo proti njima.

Ceta se sicer v novi luči kaže po izvolitvi ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ta je namreč glasen nasprotnik trgovinskih sporazumov in je napovedal več protekcionističnih ukrepov, s katerimi namerava zapirati dostop do ameriškega trga. Ob potencialni izgubi dela ameriškega trga je tako za EU še bolj pomembno, da okrepi menjavo z drugimi trgovinskimi partnericami.

Pogajanja med EU in Kanado o celovitem gospodarskem in trgovinskem sporazumu so se začela 6. maja 2009 na vrhu EU-Kanada v Pragi in se zaključila 26. septembra 2014 na vrhu EU-Kanada v Ottawi. Med pravnim pregledom, ki je bil zaključen 29. februarja lani, so bile uvedene dodatne spremembe, zlasti v poglavju o naložbah. Takrat je namreč sporni mehanizem reševanja investicijskih sporov ISDS zamenjal mehanizem mednarodnega investicijskega sodišča ICS. Dokončno sta EU in Kanada sporazum po zapletih v Belgiji podpisali konec lanskega oktobra.

Kanada je najbolj razvita država, s katero je EU doslej sklenila kakršen koli trgovinski sporazum. Je 12. največja trgovinska partnerica EU, EU pa je druga največja trgovinska partnerica Kanade, takoj za ZDA. Poleg tega je Kanada četrta največja vlagateljica v EU.

EU je leta 2015 iz Kanade uvozila za 28,3 milijarde evrov, vanjo pa izvozila za 35,2 milijarde evrov blaga. Ko se bo sporazum izvajal v celoti, naj bi se vrednost uvoza oziroma izvoza povečala za več kot petino.

S prvim dnem veljavnosti sporazuma bodo odpravljene skoraj vse carine v vrednosti 400 milijonov evrov za blago s poreklom iz EU. Kljub temu bodo veljale nekatere omejitve glede prostega dostopa do trgov, med drugim za nekatere kmetijske izdelke, javne službe, avdiovizualne storitve in storitve prevoza. Več kmetijskih proizvodov, ki veljajo za občutljive, bo ponujenih v obliki kvot (npr. mlečni izdelki) ali pa bodo popolnoma izključeni iz sporazuma (perutnina in jajca).

Sporazum poleg znižanja tarif predvideva druge ukrepe, ki naj bi prispevali k zmanjšanju stroškov za proizvajalce, kot je vzajemno priznavanje potrdil o ugotavljanju skladnosti za širok nabor izdelkov, vse od električnih naprav do igrač.

Boljši dostop do trgov se obeta tudi ponudnikom storitev. Ti bodo lažje potovali med EU in Kanado ter se tako povezovali s svojimi strankami. Vzpostavljen bo tudi okvir za poenostavitev priznavanja poklicnih kvalifikacij.

Liberalizirane bodo storitve, Kanada je odprla dostop do javnih razpisov tako na zvezni ravni kot tudi na ravni provinc in občin. EU je dosegla zaščito geografskih označb in specializiranih izdelkov višje vrednosti.

S sporazumom Ceta se, kot omenjeno, uvaja nov sistem sodišč za naložbe. Bruselj ta sistem vidi tudi kot pomemben korak h končnemu cilju EU, in sicer ustanovitev globalnega sodišča za naložbe.

Kanada, EU in njene države članice so ob podpisu sprejele skupno razlagalno izjavo glede nekaterih določb sporazuma, ki so v politiki in javnosti veljale za še posebej sporne. Ta izjava, o pravni naravi katere je bilo v javnosti nekaj pomislekov, tako med drugim zagotavlja državam pravico, da urejajo zakonodajo v javnem interesu. V izjavi so tudi določbe o zaščiti naložb in reševanju sporov, pa tudi tiste o trajnostnem razvoju, pravicah delavcev in varstvu okolja.