V EU brez razprave o sankcijah proti Rusiji zaradi Sirije

Zunanji ministri EU danes v Bruslju niso razpravljali o sankcijah proti Rusiji zaradi njene vloge v Siriji, nobena članica ni odprla tega vprašanja, je po zasedanju povedala visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini. EU je tako danes le ponovila, da vojna ni rešitev, in pozvala k neoviranemu zagotavljanju humanitarne pomoči.

Tudi slovenski minister Karl Erjavec je po zasedanju povedal, da o sankcijah proti Rusiji zaradi Sirije niso govorili.

Viri pri EU pred zasedanjem te možnosti niso izključili, češ da ni mogoče predvideti, katere teme bodo odpirali ministri.

Francoski zunanji minister Jean-Marc Ayrault je bil sicer ob prihodu na zasedanje oster do stalnega laganja in dvojne igre Rusije v povezavi s konfliktom v Siriji.

Rusija se bo njegovih besedah pretvarja, da se bori proti terorizmu, medtem pa pusti, da skupina Islamska država zasede Palmiro.

Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier pa je dejal, da je konec vojne v Siriji "iluzija".

Mogherinijeva je zaradi kršitev človekovih pravic v Alepu v petek napovedala razširitev sankcij proti posameznikom in pravnim osebam, ki so blizu sirskemu režimu, a o podrobnostih danes ni bilo govora.

Visoka zunanjepolitična predstavnica je po zasedanju poudarila le, da razmere očitno niso spodbudne in da vojna ni rešitev, ter pozvala k neoviranemu zagotavljanju humanitarne pomoči.

Prednostna naloga EU je po njenih besedah zaščita civilistov. Dva milijona Sircev ima dostop do pitne vode zaradi EU, milijon jih ima zatočišče, je ponazorila pomen dejavnosti unije.

Ministri so razpravljali tudi o Afriki v pričakovanju vrha EU in Afrike novembra prihodnje leto ter odločili o sankcijah proti sedmim posameznikom na oblasti v DR Kongu zaradi nesorazmerne uporabe sile.

Govorili so tudi o zunanjem vidiku migracij, pri čemer so preučili možnost razširitve migracijskih dogovorov z Malijem, Nigrom, Senegalom, Nigerijo in Etiopijo na druge države. Razmišlja se o razširitvi na Gano in Slonokoščeno obalo.

Slovenija je izpostavila, da želi širitev teh dogovorov na Bangladeš, Afganistan in Pakistan, saj so zanjo glavna nevarnost migranti, ki prihajajo iz Azije, je povedal minister Erjavec.

Slovenski minister je izpostavil tudi, da so potrebna dodatna prizadevanja za okrepitev vračanja migrantov v matično državo v zameno za finančno pomoč.

Znova je opozoril tudi na možnost drugega migracijskega vala na balkanski poti, ki bi dodatno destabiliziral regijo, in pozval k doslednemu izvajanju dogovorov.

Slovenski minister je izpostavil tudi jutranji sestanek o Makedoniji po nedeljskih parlamenatrnih volitvah, pri čemer je izpostavil, da si v EU želijo močne vlade, ki bo nadaljevala evropsko pot.

Sedaj morajo po Erjavčevih besedah vsi spoštovati volilni izid, tudi opozicija, pri čemer za zdaj ni jasno, kdo bo v opoziciji.

Po zasedanju so se ministri neformalno pogovorili s kolumbijskim predsednikom Juanom Manuelom Santosom, letošnjim dobitnikom Nobelove nagrade za mir.

Ob tem so v Bruslju podpisali dogovor o skrbniškem skladu za Kolumbijo v podporo uresničevanju končnega mirovnega sporazuma, ki naj bi imel na voljo 95 milijonov evrov in naj bi bil osredotočen na razvoj podeželja.

Skrbniški sklad za Kolumbijo je del širšega evropskega svežnja 585 milijonov evrov podpore mirovnim prizadevanjem v državi, ki med drugim vključuje ugodna posojila Evropske investicijske banke (EIB) in dejavnosti za razminiranje.