sreda, 05. februar 2025 leto 30 / št. 036
V Beogradu začetek sojenja hrvaškim pilotom zaradi napadov na civiliste in uboja otrok, eden od pilotov je iz Ptuja
Petrovačka cesta, kolona Vir: Hepi TV
Hrvaška politična scena že nekaj časa doživlja neverjetne histerične izpade različnih javnih osebnosti, vse to pa zaradi obtožnice zoper nekatere hrvaške pilote, ki so leta 1995 svoj smrtonosni tovor raket in granat usmerili v begunske kolone med “operacijo Nevihta.”
Hrvaški odvetnik Ante Nobilo je dejal, da ima Srbija na svoji strani “strašen argument”, da namreč 27 let tega nihče na Hrvaškem ni preiskoval.
Eden med njimi, Vladmir Mikac, je sicer iz Ptuja.
Zato naj bi se 14. oktobra v Beogradu začel preobravnavn narok, kjer se bo pilotom sodilo v odsotnosti.
Ker teh zločinov ni procesuiralo Haaško sodišče (ICTY), Hrvaška pa je bila neodzivna tudi na pozive iz BiH in Srbije je zadevo v skladu z zakonom ki mu daje “univerzalno jursdikcijo” prevzelo srbsko tožilstvo za vojne zločine.
Hrvaški politiki so takoj pričeli javkati, da gre za poskus zanikanja značaja “domovinske vojne”, vendar jih je na trda tla postavil hrvaški odvetnik Ante Nobilo, ki je dejal, da ima Srbija na svoji strani “strašen argument”, da namreč 27 let tega nihče na Hrvaškem ni preiskoval.
Vojni zločini pa ne zastarajo. Enak pregon bi lahko začeli še dve drugi evropski državi s podobno zakonodajo, kot je srbska, opozarjajo v Beogradu.
Le kako je to, da se tega zločina ni preiskovalo - mogoče pojasniti in opravičiti?
Sedaj hrvaški politiki Srbiji zato, ker the zločinov ne želi pozabiti, izsiljuje celo z grožnjami o blokadi pristopnih pogajanj z EU.
S tem pa še dodatno dokazuje, da njihovi argumenti v obrambo obtoženih pilotov niso veliko vredni.
Begunsko kolono je najprej preletel na območju občine Bosanski Petrovac v BiH, nato pa letalo na poti nazaj obrnil in čeprav je videl, da ne gre za legitimen vojaški cilj, je deloval z raketnimi udari z raketami S-24 na begunsko kolono, vprežna vozila, osebna vozila, tovorna vozila in traktorje, pri čemer je bilo ubitih 10 civilistov.
Na Hrvaškem pilote večinoma branijo s trditvijo, da so pač streljali na kolono, v kateri naj bi bili skriti tovornjaki z vojaškim materialom za vojsko bosanskih Srbov.
Toda tudi v tem primeru bi zaradi kršitve načela sorazmernosti piloti morali zavrniti zločinske ukaze.
To kažejo tudi podatki z obtožnic.
Posebni oddelek za vojne zločine Višjega sodišča v Beogradu je za 14. oktober namreč razpisal predobravnavni narok v sojenju štirim častnikom hrvaškega letalstva za zločine v zločinski akciji Nevihta, je povedala tiskovna predstavnica tega sodišča Tatjana Matić.
Potrjena obtožnica vključuje štiri pripadnike hrvaških zračnih sil Vladimirja Mikca (67) s Ptuja, Zdenka Radulja (69) iz Osijeka, Željka Jelenića (69) iz Pulja in Danijela Borovića (64) iz Varaždina zaradi zločinov v operaciji Nevihta, ki so bli dogovorjeni na srečanju vojaškega in političnega vodstva Hrvaške na Brionih 31. julija 1995.
Očitajo jim, da so kot sostorilci storili kaznivo dejanje vojnega hudodelstva zoper civilno prebivalstvo.
Cilj te akcije je bil po obtožnici prisiliti srbsko civilno prebivalstvo, da trajno zapusti ozemlje, kjer je do tedaj živelo na Hrvaškem, s tem da bi jim za izhod pustili dve poti.
Nato so obtoženi po obtožnici uresničili brionsko odločitev državnega vodstva na čelu z Franjo Tuđmanom in ukazali zračne napade na civilno prebivalstvo, kar je imelo za posledico smrt in ranjenje več civilistov srbske narodnosti ter paničen beg civilistov proti Srbiji, pri tem pa so okrepili svojo odločitev, da zapustijo ozemlje, kjer so do takrat živeli in odločitev da se tja ne vračajo več, kar je povzročilo tudi spremembo narodnostne sestave Hrvaške.
Prebivalstvo se je gibalo po priporočilih hrvaških oblasti, po cestah, ki so jih te predlagale kot varne in odprte za odhod, v kolonah, kjer ni bilo vojaških formacij, oklepnih vojaških vozil, tankov in težkega orožja vojske RSK.
Kot piše v obtožnici, je zdaj že pokojni generalmajor Josip Čuletić v funkciji načelnika Operativnega poveljniškega centra izdal ukaz obtoženemu Mikcu, poveljniku 92. zračne baze Pulj, in Zdenku Radulju, poveljniku 91. letalska baza "Pleso", Zagreb, za napade na cilje na zemlji, med katerimi je tudi civilno prebivalstvo, ki je pred napadi hrvaške vojske in policije že zapustilo svoje domove na Hrvaškem in se pomaknilo globoko v ozemlje sosednje mednarodno priznane države Bosne in Hercegovine.
Prebivalstvo se je gibalo po priporočilih hrvaških oblasti, po cestah, ki so jih te predlagale kot varne in odprte za odhod, v kolonah, kjer ni bilo vojaških formacij, oklepnih vojaških vozil, tankov in težkega orožja vojske Republike Srbske Krajina (RSK.)
Mikac je po prejetem ukazu ukazal Jeleniću, naj napade begunsko kolono, ki se je gibala na območju, kjer ni bilo oboroženih spopadov, na cesti Bosanski Petrovac-Ključ, pri izstopu iz Hrvaške, z ozemlja RSK, z območja Dalmacije in Like.
Radulj je, prav tako po prejetem ukazu, obtoženemu Boroviću izdal ukaz za zračni napad na begunsko kolono, ki se je gibala na območju, kjer prav tako ni bilo oboroženih spopadov, na cesti Bosanski Novci-Prijedor, pri izhodu iz Hrvaške z ozemlja RSK, z območja Korduna in Banije.
Nato je Jelenić po prejetem ukazu pilotu N. N. ukazal, naj z letalom »Mig 21« (ki ga je pred tem prepeljal iz Pule na letališče v Splitu) napade begunsko kolono, ki se je premikala po cesti Bosanski Petrovac-Ključ, kar je storil 7. avgusta 1995 popoldne.
Begunsko kolono (ta je do takrat prevozila že več kot 60 kilometrov od meje s Hrvaško) je najprej preletel na območju občine Bosanski Petrovac v BiH, nato pa letalo na poti nazaj obrnil in čeprav je videl, da ne gre za legitimen vojaški cilj, je deloval z raketnimi udari z raketami S-24 (namenjene uničenju sovražnikove žive sile) na begunsko kolono, vprežna vozila, osebna vozila, tovorna vozila in traktorje, pri čemer je bilo ubitih 10 civilistov.
Tožilstvo je poudarilo pomen tega primera in predlagalo sojenje obtoženim v nenavzočnosti, čeprav niso dosegljivi pravosodnim organom Srbije, saj, kot je pojasnilo v obtožnici, pretečeni čas daje dovolj razlogov za sum, da bosta Hrvaška ali BiH proti odgovornim za kaznivo dejanje kadarkoli sprožili kazenski postopek.
V tem napadu je bilo ranjenih več ljudi, doslej so jih identificirali 15, v kritičnem trenutku pa je bilo uničenih več vozil v konvoju.
Borović je po prejetem ukazu dvema pilotoma N. N. ukazal, da z dvema letaloma »mig 21« (z letališča Pleso) napadeta begunsko kolono, ki se je gibala po cesti Bosanski Novi – Prijedor, kar sta 8. avgusta popoldan leta 1995 tudi storila v Svodni, občina Bosanski Novi.
Uporabili so letalske topove in raketne udare z raketami S-24 na begunsko kolono, vprežna vozila, osebna, tovorna vozila in traktorje ter civilne objekte ob cesti, pri čemer so bili ubiti trije civilisti.
V teh napadih so do sedaj identificirali: 13 ubitih oseb, od tega štiri otroke.
Tožilstvo je poudarilo pomen tega primera in predlagalo sojenje obtoženim v nenavzočnosti, čeprav niso dosegljivi pravosodnim organom Srbije, saj, kot je pojasnilo v obtožnici, pretečeni čas daje dovolj razlogov za sum, da bosta Hrvaška ali BiH proti odgovornim za kaznivo dejanje kadarkoli sprožili kazenski postopek.
