Umetna inteligenca v zračnem boju že premaguje kitajske elitne pilote, bo kmalu tudi ameriške?

Danes je (uradno) izšla knjiga nekdanjega ameriškega zunanjega ministra Henryja Kissingerja.

V njej opisuje, kako bi umetna inteligenca lahko ZDA in Kitajsko ob pomanjkljivi medsebojni komunikaciji in nezaupanju lahko nehote zapletla v vojno.

Toda umetna inteligenca se v praksi uporablja tudi na taktični ravni.

Kitajska pilote svojih lovcev namreč vse bolj intenzivno uči veščin ob tekmovanju s sistemi »umetne inteligence« (AI) v posebnih simulatorjih.

Toda te virtualne »zračne bitke« ne trenirajo zgolj ljudi, ampak tudi umetno inteligenco.

Fang Guoyu je za Busines Insider opisal svoje izkušnje v boju z umetno inteligenco.

Je vodja skupine kitajskih zračnih silah, velja za elitnega pilota in ima za seboj dolgo zgodovino zmag v tekmovanjih v zračnih bojih.

Na začetku je, kot pojasnjuje, bilo precej enostavno premagati AI.

Zdaj pa ga je AI prvič premagala. »Z vsakim krogom ste se naučili nekaj novega. S spretnim manevrom letenja ste lahko zmagali v boju. Toda v naslednjem krogu je AI proti vam uporabila točno ta manever in vas sestrelila,« je pojasnil.

Fang primerja AI z digitalno različico pilota, dobitnika »zlate čelade«.

To so zmagovalci letnega tekmovanja v zračnem boju na Kitajskem.

Ni skrivnost, da so kitajske letalske sile v zadnjih letih veliko vlagale v umetno inteligenco.

Eden od razlogov za to so stroški.

#China #J20 #ArtificialIntelligence #AI:: Second Pilot in China's J-20 Jet an Artificial Intelligence Mule: Chinese Experts https://t.co/ctcXVOoVyw pic.twitter.com/K9vfSghoAL

— Defenseworld.net (@defenseworld) November 8, 2021

Tudi če seštejete nakupe visokokakovostnih simulatorjev in stroške razvoja umetne inteligence, je takšno bojno usposabljanje namreč relativno poceni v primerjavi s pravimi lekcijami letenja.

Pilote je mogoče usposobiti tudi, če na primer ni varnih pogojev letenja ali ni na voljo nobenih letal – na primer, ker jih uporabljajo drugi piloti ali je letalo trenutno sredi servisiranja.

Seveda se piloti med seboj pomerijo tudi na simulatorjih. V tem primeru se le ena oseba uči od druge.

AI pa zbira znanje vseh dosedanjih človeških nasprotnikov, tudi tistih, ki so trenirali s simulatorji v drugih bazah. Človeški piloti se morajo zato ukvarjati s »koncentriranim znanjem« in najti kreativne rešitve, da lahko zmagajo.

Tega se bo naučila tudi AI, kar bo nato od človeških pilotov spet zahtevalo uporabo novih taktik -, ki se jih bo AI ponovno hitro naučila.

V idealnem primeru se človeški piloti in umetna inteligenca medsebojno dvigujejo do vrhunske zmogljivosti.

Končni cilj pa ni razviti nepremagljivo umetno inteligenco za usposabljanje, ampak avtonomni bojni stroj.

Tako Kitajska kot ZDA nameravata iti v naslednjo vojno z umetno inteligenco.

V naslednjem koraku naj bi človeške pilote spremljala letala, ki jih nadzoruje umetna inteligenca.

Yang Wei, vodja razvoja kitajskega lovca pete generacije J-20 je za ta letala že napovedal, da bodo dobila to možnost.

Kitajsko, radarjem »nevidno« letalo J-20 naj bi dobilo sisteme umetne inteligence, ki pomagajo pilotom, da »sprejemajo odločitve, ki povečujejo bojno učinkovitost.«

ZDA imajo podobne načrte. Najprej bi morala AI pomagati pri spremljanju sistemov v letalu in po potrebi posredovati.

Pilot bi deloval kot vodja skupine in ukazoval pilotom letal, ki bi jih vodila umetna inteligenca.

Na koncu pa bi morala bojna letala z umetno inteligenco delovati popolnoma avtonomno in prejemati le osnovne operativne ukaze iz nadzornega centra ter popolnoma nadomestiti človeške pilote.

Po oceni ameriškega poveljnika Guyja Snodgrassa, nekdanjega inštruktorja v šoli »Topgun« in strokovnjaka za umetno inteligenco je vse odvisno od tega, kako realistično je okolje, v katerem trenirajo kitajski piloti.

»Če so realni, potem je to zelo dobro. Če ne, potem trenirate ljudi le za boj proti umetni inteligenci, ne pa proti drugim ljudem, v pravem spopadu pa ne bo tako. In če obstaja velika razlika med pravimi pogoji letalske bitke in tistimi v simulatorju, potem so ti napori zaman,« opozarja.

Tragically but necessarily, the US must compete with China regarding conventional military capabilities. & the US must compete more effectively with China regarding many technologies, including first and foremost artificial intelligence (AI), quantum computing, 6G, SynBio, etc 6/

— Michael McFaul (@McFaul) November 15, 2021

Toda Steven Rogers, višji znanstvenik v laboratoriju ameriških letalskih sil opozarja, da imajo njihovi piloti za seboj na tisoče ur letenja, kljub temu pa se sprašuje, kaj bi se zgodilo, »če bi bili soočeni s sistemom, ki bi imel milijone ur izkušenj.«

Zdi se, da ameriški piloti na tem področju zaostajajo. Kot priznava Rogers, so šele lani izkušenega pilota poslali v boj s sistemom umetne inteligence, ki je zabeležil več zmag z drugimi podobnimi »umetnimi piloti.«

Sistem, ki si je v nekaj mesecih nabral za leta izkušenj, je takoj dosegel pet zmag proti plotu, ne da bi človeški pilot uspel doseči - en sam zadetek.