Henry Kissinger: Umetna inteligenca lahko »zmede« ZDA in Kitajsko in med njima zakuha - vojno!

Henry Kissinger, nekdanji ameriški zunanji minister opozarja, da je »prepad nevednosti« med Kitajsko in ZDA glede tehnologije umetne inteligence tako velik, da bi lahko privedel do zmede, stopnjevanja napetosti in konfrontacije, kot se je zgodila v času prve svetovne vojne.

Opozoril je, da pomanjkanje komunikacije med Washingtonom in Pekingom v kombinaciji z neznanjem o zmogljivostih umetne inteligence povečuje tveganje za nenamerni konflikt med velesilama.

Grožnjo je primerjal z začetkom prve svetovne vojne, ko je očitno nepovezan incident - atentat na avstrijskega nadvojvodo Franca Ferdinanda v Sarajevu, v s strani Avstroogrske anektirani BiH, ki ga je leta 1914 izvedel Gavrilo Princip - sprožil svetovni konflikt.

»Odnosi med ZDA in Kitajsko so se spremenili iz partnerstva in sodelovanja do negotovosti in skorajšnjega ali dejanskega spopadanja,« je dejal Kissinger v intervjuju za Financial Times.

»Če ni dialoga, je pričakovanje, da bodo na vseh straneh sprejete modre odločitve, enako slepi veri v dobro prihodnost, ki je ne sprejemam,« je bil kritičen.

95-letni Kissinger, veteran pogovorov o nadzoru orožja med ZDA in Sovjetsko zvezo, opozarja, da je trenutna raven konkurence med ZDA in Kitajsko takšna, da ji »ni primere v zgodovini.«

Do opozoril prihaja po vrsti alarmov visokih ameriških uradnikov, da ZDA v tekmi s Kitajsko vse bolj zaostajajo.

Ta teden je Pentagon objavil poročilo, ki pravi, da Kitajska pospešuje proizvodnjo jedrskega orožja in da bi lahko do leta 2030 imela vsaj 1000 jedrskih izstrelkov.

Kissinger warns AI race could trigger conflict between China and U.S. https://t.co/uqYraf07Ql

— Jung Ah Jung (@JustMyStyle5x5) November 6, 2021

V začetku tega leta in nato julija letos je Kitajska testirala tudi novo generacijo supersoničnega orožja, ki je osupnilo ZDA, ki to orožje šele razvija.

Višji ameriški častniki so opozorili, da bi se hiperzvočne rakete z jedrsko zmogljivostjo lahko izognile ameriški protiraketni obrambi.

Those tempted to downplay this threat do not understand China’s space test this summer.#China #nuke #space #editorial #opinion @US_SpaceCom @SpaceForceDoD #supersonichttps://t.co/HMgqFVvcOJ

— The Denver Gazette (@DenverGazette) October 29, 2021

Ob tem je nekdanji vodja za umetno inteligenco (AI) na ministrstvu za obrambo nedavno za Financial Times povedal, da je odstopil, ker ni več mogel le mirno opazovati, kako Kitajska na tem področju prehiteva ZDA.

Kissinger je z nekdanjim izvršnim direktorjem Googla Ericom Schmidtom tudi soavtor nove knjige »Obdobje umetne inteligence« (The Age of A.I.).

Knjiga bo sicer izšla 16. novembra.

Kissinger poudarja, da ZDA preprosto ne vedo dovolj o kitajski sposobnosti umetne inteligence, da ne vedo, kdo v tej dirki prednjači, kar ustvarja nekakšno stanje negotovosti, ki bi lahko pripeljalo do tega, da bi nek naključen dogodek sprožil katastrofalno vojno.

Napetosti naraščajo že leta.

China’s 'Sputnik moment' worries the US pic.twitter.com/MhLKCeFZvp

— TRT World (@trtworld) November 6, 2021

Ameriški predsednik Joe Biden je nedavno zatrdil, da so ZDA pripravljene »braniti« Tajvan, ki ga na Kitajskem smatrajo za del lastnega ozemlja, pred »napadom« Kitajske.

In to kljub temu, da so ZDA še v času druge svetovne vojne in po njej smatrale, da je Tajvan oziroma takratna Formoza – neodtujljivi del Kitajske, ki ga je nezakonito okupirala Japonska.

Kitajska bi vsako vojaško intervencijo kot »pomoč« Združenih držav Amerike Tajvanu (upravičeno) smatrala za agresijo na lastno ozemlje.

Peking v odgovor na Bidnovo politiko v Aziji uporablja vse bolj bojevito retoriko glede usode Tajvana in povečuje vojaške lete okoli samoupravnega otoka.

Kitajski predsednik Xi Jinping je tudi dejal, da namerava Kitajska postati svetovna vojaška sila do leta 2049.

Ta trditev je podkrepljena z oceno Pentagona, da bi Kitajska lahko imela do leta 2030 vsaj 1000 jedrskih konic.

To je hitrejše povečanje, kot so ga ameriški uradniki napovedali pred enim letom, kar kaže, da bi Peking lahko prehitel ameriško moč do sredine stoletja.

https://t.co/Kdwh5t8vpH #CHINA #stealth #TECH
China's new radar technology ends US stealth dominance pic.twitter.com/OjXDcYbdxN

— joho (@johnnyh92539958) November 6, 2021

Za primerjavo, ZDA imajo 3750 kosov jedrskega orožja in tega arzenala (za zdaj) ne nameravajo povečevati.

Še leta 2003 je bilo v ZDA okoli 10.000 jedrskih konic.