Trumpovega odvetnika dobesedno zasipala z denarjem

Odvetnik predsednika ZDA Michael Cohen je od domačih in tujih podjetij kmalu po volitvah novembra 2016 skozi lansko leto od domačih in tujih podjetij dobil po doslej znanih podatkih najmanj 4,4 milijona dolarjev in to na račun, ki ga je izkoristil tudi za plačilo pornografski igralki Stormy Daniels za molk o seksu z Donaldom Trumpom.

Podatke je pred dnevi odmevno objavil odvetnik Danielsove Michael Avenatti, Bela hiša in Trumpova odvetniška ekipa na čelu s sicer zelo zgovornim Rudyjem Giulianijem pa za zdaj nimajo odgovora na številna vprašanja. Finančno ministrstvo ZDA je sprožilo preiskavo o tem kako je Avenatti prišel do podatkov.

Po drugi strani pa podjetja, katerih imena je objavil Avenatti nadaljujejo s priznanji. Najprej je to storil AT&T, ki je priznal plačila v skupni vrednosti 200.000 dolarjev, vendar pa menda Cohen ni kaj posebej lobiral za to. Šlo naj bi za plačilo za vpogled v delovanje Trumpove vlade.

AT&T je sicer med podjetji, ki so uspešno pritiskala za odpravo pravil o spletni nevtralnosti, trenutno pa se bode s Trumpovim pravosodnim ministrstvom glede prevzema Time Warnerja.

Tudi švicarski farmacevtski velikan Novartis je plačal in potrdil, da je moral zaradi tega odgovarjati na vprašanja posebnega tožilca za preiskavo ruskega vpletanja v ameriške volitve Roberta Muellerja. Podobno tudi AT&T.

Plačila je priznalo tudi južnokorejsko podjetje Korea Aerospace Industries. Novartis trdi, da je z njimi stopil v stik Cohen in ponujal storitve kmalu po Trumpovi zmagi in so ga najeli.

Za zdaj ni jasno, ali je Cohen soliral in pač izkoristil svoje zveze s Trumpom, da po njegovi zmagi nekaj zasluži s prodajo dostopa. Ni jasno, ali je to delal za lasten žep in je podjetja pač po domače povedano prinesel okrog.

Za Trumpa bi bil to sicer najbolj eleganten odgovor, ki bi ga opral morebitnih kaznivih dejanj. Vendar pa Bela hiša skupaj z naklonjenimi mediji še ni začela valiti vse krivde na Cohena. Trump tvita o negativnem medijskem poročanju na splošno, krivde pa še ni zvalil na Cohena, proti kateremu poteka kazenska preiskava v New Yorku.

Ameriški analitiki menijo, da je problem v tem, ker ni znano, kaj vse so agenti FBI zaplenili med racijami v Cohenovi pisarni, na njegovem domu in v hotelski sobi.

Problem za Trumpa bi nastopil, če je šel denar še kam drugam, razen v Cohenov žep oziroma je storil to, kar je Cohen obljubljal za denar, ker to bi bila potem korupcija s podkupovanjem.

Tiskovna predstavnica Sarah Sanders je na vprašanje o tem odgovorila, da se ne zaveda oziroma ne ve, ali je Trump kaj storil v korist podjetij, ki so plačevala Cohenu.

Cohen je v kratki izjavi med bežanjem pred kamerami dejal le, da Avenattijevi podatki niso točni. Njegov odvetnik Stephen Ryan pa je od sodišča zahteval, da ugotovi, ali je Avenatti do dokumentov prišel po zakoniti poti.

Najbolj odmevno je plačilo 500.000 dolarjev od ruskega oligarha Viktorja Vekselberga, ki postavlja velik vprašaj nad Trumpove trditve, da nima nobenih zvez z Rusi, Muellerjeva preiskava pa da je lov na čarovnice. ZDA so aprila proti Vekselbergu uvedle sankcije in njegovim podjetjem zamrznile dve milijardi premoženja v ZDA.

Novartis zatrjuje, da je s plačilom 1,2 milijona dolarjev Cohenu naredil veliko napako, ker jim Cohen ni mogel pomagati. Menda sicer le z informacijami okrog zdravstvene politike, ki so jih potrebovali.

Demokratska senatorka slovenskega rodu Amy Klobuchar iz Minnesote od pravosodnega ministrstva ZDA zahteva, naj uvede posebno preiskavo omenjenih plačil, ker to ni prvič, da so prišla na površje vprašanja morebitnega vpletanja Trumpove administracije v pravosodne postopke okrog monopolov.

Plačevanje za dostop in vpliv je sicer povsem normalna dejavnost v Washingtonu. Paziti je treba le na to, da morebitna preiskava ne najde neposredne povezave med plačilom in politično odločitvijo. Vendar pa je Trump med kampanjo leta 2016 obljubljal, da bo prekinil takšen način poslovanja in da bo "izsušil močvirje". To je predvolilna obljuba, ki je doslej še ni uresničil.