REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Trumpov juriš na Evropo: Ameriška mačka se igra z evropskimi mišmi

Trumpov juriš na Evropo: Ameriška mačka se igra z evropskimi mišmiFragmentacija Zahoda se je že začela in nihče ne more reči, kje se bo ustavila. Navsezadnje Zahod nikoli ni bil edinstven. Sestavljala sta jo vsaj dva pola - ZDA in Evropa. Vir: Posnetek zaslona, X

Odhajajoči kanadski premier Justin Trudeau je dejal, da ameriški predsednik Donald Trump potrebuje naravne vire Kanade za uresničitev načrtov za novo »zlato dobo Amerike«.

»Trump je dejal, da želi Ameriko popeljati v 'zlato dobo', kar bo zahtevalo več jekla in aluminija, več redkih mineralov, zanesljivo in cenovno dostopno energijo, več vsega, da bo ameriško gospodarstvo napredovalo z največjo hitrostjo,« je dejal Trudeau novinarjem, ko je ocenjeval zaostrovanje odnosov med državama.

Navsezadnje Trump želi, da ZDA priključijo Kanado in Grenlandijo.

A že zdaj je gotovo, da z novim stanovalcem Bele hiše, Trumpom, Zahod čaka obdobje novih notranjih konfliktov in napetosti, najprej med ZDA in Evropsko unijo.

Trump namreč namerava financiranje nacistične hunte v Kijevu prepustiti EU.

Z drugimi besedami: Drobljenje Zahoda se je že začelo in nihče ne more reči, kje se bo ustavilo.

Navsezadnje Zahod nikoli ni bil edinstven.

Sestavljala sta ga vsaj dva pola - ZDA in Evropa.

Glede prihajajoče trgovinske vojne med ZDA in Evropsko unijo, s Trumpom, ki Evropi grozi s carinami, se čezatlantska regija sooča s »trgovinsko vojno«, trdi pakistanski geopolitik Salman Rafi Sheikh na spletni strani New Eastern Outlook.

Vse to pa se dogaja ravno v trenutku, ko se ključne evropske države, kot sta na primer Francija in Nemčija, soočata tudi z notranjepolitično krizo.

Pravzaprav se je že začel »Trumpov napad na Evropo«, opozarja pakistanski geopolitik.

In dodaja: »Posledice čezatlantske trgovinske vojne bodo ogromne.«

V letu 2023 je šla trgovinska menjava med ZDA in Evropo v korist Evrope.

»Posledice čezatlantske trgovinske vojne bodo ogromne.« Vir: Posnetek zaslona

»Da bi to prikril, je Trump prek družbenega omrežja 'Truth' Evropo pozval, naj kupi več plina od ZDA ali pa se sooči z višjimi carinami.«

»Evropski uniji sem sporočil, naj zmanjša svoj ogromen primanjkljaj z ZDA tako, da kupuje našo nafto in plin. V nasprotnem primeru bodo uvedene carine, ki bodo šle do konca.«

Trump pri tem ni omenil dejstva, da je EU doslej največji kupec dragega ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), kar povzroča gospodarsko krizo v Evropi in vodi v njeno pospešeno deindustrializacijo.

EU sedaj obupno potrebuje plin.

Še posebej po razstrelitvi plinovoda Severni tok in prekinitvi uvoza cenejšega plina iz Rusije. Trump se sploh ne ozira na »strateško zavezništvo« med ZDA in EU.

Z drugimi besedami, gre za brutalno izsiljevanje s strani Amerike, tako imenovane strateške zaveznice EU.

To se, mimogrede, dodaja pakistanski geopolitik, dogaja ob »omrtvičenju Severnoatlantskega zavezništva«.

Toda umik ZDA iz Nata hkrati ne pomeni umika ZDA iz Evrope, poudarja, saj carine in trgovinska vojna nimata nobene zveze z umikom ameriških vojakov z ozemlja Stare celine.

Da odnosi med ZDA in EU vstopajo v novo in zelo turbulentno obdobje, dokazuje Trumpova grožnja, da bi Washington lahko izstopil iz Nata.

To grožnjo, naj se sliši še tako fantastično, je treba jemati skrajno resno in ne kot del ekscentrične volilne kampanje.

NATO resnično potrebuje temeljito »preoblikovanje«, če želi sploh preživeti.

V zvezi s tem, kot ugotavlja italijanski geopolitik Lorenzo Maria Pacini za spletno stran Strategic Culture Foundation, je treba nekatere dvome razrešiti vnaprej: »Niso vse ameriške vojaške baze v Evropi Natove in niso vse Natove baze v Evropi ameriške. Prevedeno: ko so Američani zmagali v drugi svetovni vojni, so postavili vojaške baze za stalno; ko je bil leta 1949 ustanovljen NATO, je vzpostavil svoja vojaška oporišča.«

Če bi se ZDA umaknile iz Nata, ugotavlja Pacini, to ne bi pomenilo umika ameriških oboroženih sil z evropskih tal.

»V tem je bistvo,« dodaja Pacini: »Če bi se ZDA umaknile iz Severnoatlantskega zavezništva, bi to pomenilo le odstranitev dela osebja, ki je napoteno v Natu. Ameriško vojaško osebje bi ostalo v ameriških bazah.« Evropa bi ostala kolonija ZDA.

Kljub temu, nadaljuje Rafi Sheikh, tudi če se bo EU podredila Trumpovim zahtevam, ni nobenega zagotovila, da ji ZDA ne bodo uvedle carin.

»Trump je že napovedal umik iz Pariškega podnebnega sporazuma,« dodaja Sheikh, »in to pomeni prednost za ameriška podjetja, ki so trenutno obremenjena z davki na ogljik, v primerjavi s tekmeci po svetu, tudi v Evropi.«

Vse to pomeni le eno: Trump poskuša doseči, da države EU, ki izvažajo v ZDA, preselijo proizvodnjo v Ameriko. Če bodo ZDA uvedle carine evropskim podjetjem, bo to občutno zmanjšalo evropski BDP. Zmanjšanje evropskega izvoza bo občutno oslabilo evro in to je tisto, kar je Washington vedno želel doseči, saj bi na ta način vsaj za nekaj časa zamaknil agonijo dolarja.

Z drugimi besedami: Trump je snel rokavice. Je ameriški maček, ki se igra z evropskimi mišmi.

Trump je EU postavil pred »izbiro«: Edino, kar lahko naredijo, je, da kupujejo našo »nafto in plin«, je odgovoril na vprašanje, kako bi se lahko EU izognila visokim carinam.

Kako se bo na to odzvala Evropa? EU bi se morala odzvati z večjo notranjo kohezijo in strnitvijo vrst pred Washingtonom. A tega ni na vidiku, saj predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen na vse kriplje navija za (dražjo) ameriško nafto in plin. Von der Leynova je v svojem govoru v Davosu priznala, da je že zdaj 50 odstotkov plina, ki pride v EU – ameriški LNG.

Tako se je Evropska unija pripravljena pogovarjati z ameriškimi uradniki po Trumpovi zahtevi, naj Evropa kupuje več ameriških energentov.

»Prednost je govoriti o skupnih interesih in se nato pripraviti na pogajanja,« je za Politico povedala Anna Kaisa Itkonen, tiskovna predstavnica Evropske komisije za energijo le nekaj ur po tem, ko je Trump prisegel za drugi mandat predsednika ZDA.

V lanskoletnem poročilu nekdanjega italijanskega premierja Maria Draghija je navedeno, da Evropa potrebuje več kot 800 milijard evrov na leto, da prepreči nazadovanje in propadanje lastnega gospodarstva.

Kje bo ta denar zbrala?

Mogoče bi EU lahko našla ta denar, če ne bi financirala kijevske hunte.

Ta denar, po mnenju Draghija, po možnosti denar iz Evrope, EU potrebuje za zmanjšanje vse večjega razkoraka med Evropo in ZDA.

Z drugimi besedami, EU se je po vsej verjetnosti ujela v smrtonosno past.

Na eni strani so ZDA, na drugi vse močnejša Kitajska in okrepljena Rusija.

Ne smemo si delati utvar, da je EU v prijateljskih odnosih s katerokoli od teh velesil.

ZDA so EU dejansko pustile na cedilu.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke