REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

TaTrenutek -
Cenzura Insajderja na Facebooku se ob globalni hajki na svobodo medijev krepi, a obljubljamo: ne bomo popustili! Zapri 

Tragična družinska zgodba dediča vplivnežev - oče želel med kamikaze, dedek pa je bil »Zločinec 'razreda A'«!

Tragična družinska zgodba dediča vplivnežev - oče želel med kamikaze, dedek pa je bil »Zločinec 'razreda A'«!Revizionstična Japonska bi bila zato lahko nevarnost ne samo za svoje neposredne sosede, ampak tudi za same ZDA. In ves svet. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Včeraj zgodaj zjutraj po našem času (na Japonskem je bil popoldan) je neki moški s pištolo, ki jo je sam izdelal, med političnim dogodkom v južnem japonskem mestu Nara ubil nekdanjega japonskega premierja Šinza Abeja.

67-letni Abe je bil sprejet v bolnišnico »v stanju srčno-pljučnega zastoja«, kmalu zatem pa je za posledicami petkovega strelskega napada umrl.

Japonska policija je takoj prijela in identificirala 40-letnega osumljenca Tetsuja Jamagamija, prebivalca mesta Nara, ter zasegla doma izdelano pištolo, ki jo je storilec uporabil v napadu.

Po poročanju lokalnih medijev, na katere se sklicuje BBC, je Jamagami nekdanji pripadnik japonskih pomorskih samoobrambnih sil, ki predstavljajo lokalni ekvivalent japonske mornarice.

Med prijetjem se je bežno upiral.

Na Japonskem je zelo težko priti do orožja. Zato ni nenavadno, da si ga je napadalec izdelal sam. Da je šlo za doma izdelano orožje je dokazovalo tudi veliko dima ob obeh strelih.

Na domačem naslovu napadalca je policija pozneje odkrila še kar nekaj doma narejenih pušk.

Ker so atentati in napadi na Japonskem manj pogosti so se prepočasi odzvali tudi varnostniki nekdanjega predsednika japonske vlade.

O tem, kdo je bil Abe in kakšno politiko je zagovarjal, pa so se na družbenih omrežjih tudi ob njegovi tragični smrti razpravljalci razdelili na približno dve skupini.

Kdo je bil Abe in kakšno politiko je zagovarjal, so se na družbenih omrežjih tudi ob njegovi tragični smrti razpravljalci razdelili na približno dve skupini.

Na »Zahodu« je Šinzo Abe večinoma veljal za vodilnega člana skupine svetovnih in azijskih demokracij, ki se upirajo Pekingu v imenu univerzalnih vrednot, kot je »svoboda plovbe«, in pomagajo zagotoviti skupni mir in blaginjo Azije.

Toda v Aziji je Šinzo Abe za mnoge, zlasti na Kitajskem revizionistični nacionalist, ki je uporabljal trenja s Pekingom za uresničevanje japonskih nacionalnih interesov, povečanja neodvisnost delovanja Japonske kot regionalnega hegemona in to po potrebi tudi z - orožjem.

Abe nikoli ni obsodil vojnih zločinov Japonske, prav tako se ni opravičil ali pokazal empatije do žrtev japonskega barbarstva, nikoli ni priznal zločinov zloglasne Enote 731, ki je pred in med drugo svetovno vojno izvajala eksperimente z biološkim orožjem na ljudeh, obenem pa je bil prepričan, da je bila prisilna prostitucija nekaj potrebnega.

Pripadniki Enote 731 so v okviru svojih »raziskav« brizgali strupeno, škodljivo snov na žrtev. Vir: Wikipedia, posnetek zaslona

Spomnimo, gre za najhujše vojne zločine, ki jih je storila cesarska Japonska v mnogih državah azijsko-pacifiške regije v obdobju japonskega imperializma, predvsem v času druge kitajsko-japonske vojne in druge svetovne vojne .

Skoraj 30 odstotkov žrtev v japonskih taboriščih smrti je bilo Rusov.

Ti dogodki so bili opredeljeni celo kot »azijski holokavst«.

Nekatere vojne zločine so zagrešili japonski vojaki v poznem 19. stoletju, večina pa jih je bila storjenih v prvem delu obdobja Shōwa (昭和, Shōwa ), ki ustreza vladavini cesarja Shōwa (nam znanega kot Hirohito) od 25. decembra 1926 do njegove smrti 7. januarja 1989.

Pod cesarjem Hirohitom sta cesarska japonska vojska (IJA) in cesarska japonska mornarica (IJN) zagrešila številne vojne zločine, kar je povzročilo smrt milijonov ljudi.

Hsuchow, Kitajska, 1938. Množična grobnica, napolnjena s trupli kitajskih civilistov, ki so jih ubili japonski vojaki. Vir: Wikipedia, posnetek zaslona

Zgodovinske ocene o številu smrti, ki so bile posledica japonskih vojnih zločinov, se gibljejo od 3 do 14 milijonov ljudi, ki so umrli zaradi pobojev, eksperimentiranja na ujetnikih, lakote in prisilnega dela, ki so ga neposredno narekovali japonska vojska in vlada.

Šlo je za skrivno enoto, ki jo je Japonska ustanovila za časa druge svetovne vojne znotraj svoje vojske, ki je pod vodstvom generala in mikrobiologa Šira Išiija izvajala strahotne poskuse na ljudeh. Pa vendar za ene najhujših vojnih zločinov ni bil kaznovan nihče.

Še posebej zavržna so grozodejstva, ki so jih izvajali japonski storilci iz razvpite Enote 731, odgovorni za grozljive poskuse na ljudeh. Šlo je za skrivno enoto, ki jo je Japonska ustanovila za časa druge svetovne vojne znotraj svoje vojske, ki je pod vodstvom generala in mikrobiologa Šira Išiija izvajala strahotne poskuse na ljudeh.

Pa vendar za ene od najhujših vojnih zločinov ni bil kaznovan nihče.

Po koncu II. svetovne vojne so namreč Združene države in zahodni zavezniki storilcem zločinov podelili imuniteto v zameno za izsledke njihovih raziskav.

Enota 731 je bila nameščena v Pingfangu na Kitajskem (v tistem času je to bil del japonske marionetne države Mandžukuo v Mandžuriji na kitajskem severovzhodu), delovala je celo desetletje, med letoma 1935 in 1945.

Američani so po koncu vojne pomagali zabrisati dejstva, koliko je natančno ujetnikov v tem japonskem taborišču smrti v tem času med poskusi umrlo.

V Enoti 731 naj bi umrlo celo 250.000 ujetnikov cesarske Japonske.

Šlo naj bi za najmanj 3.000 mož, žena in otrok, po mnenju številnih zgodovinarjev pa je to število 80-krat večje.

V Enoti 731 naj bi umrlo celo 250.000 ujetnikov cesarske Japonske.

Pri tem niso zajete žrtve preostalih taborišč, v katerih so Japonci izvajali medicinske poskuse, kot na primer v Enoti 100.

Vsako leto je Kempeitai (vojaška policija cesarske japonske vojske, ki je delovala med letoma 1881 in 1945) Enoti 731 dostavil okoli 600 vojaških ujetnikov, enota pa je bila vse do konca II. svetovne vojne deležna vsakršne podpore japonske vlade.

Večina ujetnikov je bila Kitajcev, skoraj 70 odstotkov vseh, ki so med poskusi umrli, so bili kitajski državljani - tako vojaki kot civilisti.

Večina ujetnikov je bila Kitajcev, Korejcev in Mongolcev.

Skoraj 70 odstotkov vseh, ki so med poskusi umrli, so bili kitajski državljani - tako vojaki kot civilisti.

Skoraj 30 odstotkov žrtev je bilo Rusov.

Nekaj je bilo ujetnikov iz jugovzhodne Azije in prebivalcev pacifiških otokov (japonskih kolonij), peščica umrlih pa so bili vojni ujetniki zavezniških sil.

Japonska je zagrešila nezaslišane vojne zločine v Aziji, ne le na Kitajskem, tudi na korejskem polotoku in v Mongoliji ter pacifiških otokih, a se ni nikoli opravičila azijskim državam, namesto tega pa celo poveličujejo svoje vojne zločince. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Abe je ob vsem tem slavil zločince v Jasukuni (Yasukuni).

Mnogi opozarjajo tudi na družinsko poreklo ubitega nekdanjega predsednika japonske vlade.

Nobusuke Kiši, Abejev ded po mamini strani, je veljal za »gospodarja« okupirane Kitajske in Mandžurije oz. marionetne države Mandžukuo.

Nekateri najbolj pošastni vojni zločinci »razreda A« iz druge svetovne vojne, vključno z Abejevim dedkom po mamini strani, so bili namreč pokopani v svetišču Jasukuni.

Nobusuke Kiši, Abejev ded po mamini strani, je veljal za »gospodarja« okupirane Kitajske in Mandžurije oz. marionetne države Mandžukuo.

Potem ko je Japonska stopila v vojno z ZDA, pa je delal kot namestnik ministra za strelivo v kabinetu premierja Hidekija Todža. Slednjega so po II. svetovni vojni zaradi vojnih zločinov usmrtili.

Šinzov ded Nobusuke je bil po koncu vojne zaprt v zaporu Sugamo kot vojni zločinec »razreda A«.

Toda ameriška okupacijska uprava na Japonskem mu je nato skrajšala kazen in ga izpustila na prostost.

»Nekateri ljudje so redno poudarjali, da je bil moj ded zločinec 'A razreda'. Proti temu sem čutil močan odpor. Morda sem se zaradi te izkušnje čustveno navezal na konservatizem,« je Abe zapisal v svoji knjigi Proti prekrasni deželi.

Šinzo Abe je svetišče Jasukuni (Yasukuni), kjer je pokopan tudi njegov ded, vojni zločinec iz II. svetovne vojne razreda A, velikokrat obiskal, ob rednih protestih Kitajske in voditeljev drugih azijskih držav. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Njegov ded Nobusuke Kiši se je kljub svoji zločinski preteklosti vrnil v politiko na Japosnkem leta 1955 in sodeloval pri ustanovitvi Liberalnodemokratske stranke (LDP), leta 1957 pa je postal celo premier.

Japonci so napadli Kitajsko v drugi svetovni vojni in tega še danes ne priznajo, v svetišču Jasukuni pa so postavili spominsko ploščo vojnim zločincem, ki jih malikujejo kot junake. Abe je 4-krat romal v svetišče Jasukuni in je želel spremeniti nacionalno politiko ter znova imeti vojsko... Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Nobusuke Kiši je na čelu japonske vlade je ostal do leta 1960.

Istega leta ga je doletela podobna usoda kot šest desetletij pozneje njegovega vnuka; tudi nekdanji japonski premier in Abejev ded Nobusuke je doživel poskus atentata leta 1960, ko so ga zabodli.

Vendar je Kiši napad preživel.

Tudi oče Šinza Abeja je bil kot »kamikaza« že izurjen in pripravljen na zadnji polet, a ga je rešil konec vojne.

Abejev oče, Šintaro Abe pa je bil poslanec med leti 1958 in 1991. Pri tem je opravljal funkcije glavnega tajnika kabineta predsednika vlade, ministra mednarodne trgovine in industrije ter med leti 1982 in 1986 zunanjega ministra.

Svetišče Jasukuni in z njim povezan muzej sta prepovedana za večino japonskih politikov.

Toda Šinzo Abe ga je vidno velikokrat obiskal, ob rednih protestih Kitajske in voditeljev drugih azijskih držav.

Tudi zato, ker je, kot so prepričani njegovi kritiki, sam zagovarjal ideologijo tistih, ki so tam pokopani.

Jedro Abejevega zgodovinskega revizionizma ni le v tem, da je bil sveto prepričan, da so ozemlja Kitajske in Koreje zato, ker so bila »preplavljena z razbojniki«, v tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja zahtevala japonsko skrbništvo, ampak tudi v prepričanju, da je japonski imperij v resnici vodil boj zatiranih azijskih narodov proti britanskemu kolonializmu in ameriškemu imperializmu.

Pravi vojni zločin druge svetovne vojne je za Abeja bila agresija ZDA proti Japonski.

Z drugimi besedami, pravi vojni zločin druge svetovne vojne je za Abeja bila agresija ZDA proti Japonski.

Združene države Amerike in pretenzije Američanov po moralni večvrednosti nad Japonsko in Japonci, pa tudi trditve Kitajske in Koreje, da sta žrtvi japonskega imperializma, to so bile tarče neprestanih obiskov Šinza Abeja v svetišču Jasukuni.

Abejeva politika spodbujanja militarizma in konfliktov, zlasti s Kitajsko in obema Korejama, pa je bila obenem dokaj prijazna do Moskve.

Njegov zadnji mandat predsednika vlade je trajal osem let. To je bilo presenetljivo dolgo, saj premierji na Japonskem le redko služijo dlje kot eno leto.

Za politično preživetje, tako dolgo, kot ga je preživel Šinzo Abe, so potrebne posebne lastnosti.

Te so prišle do izraza tudi pri nepozabni sceni rokovanja Abeja s tedanjim (zdaj nekdanjim) ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.

Kurilski otoki, transparent in Abe
Kamen spotike Tokia s Kremljem so bili tudi Kurilski otoki. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Zločini z orožjem so na Japonskem izjemno redki. Od ducata na leto, ki se dejansko zgodi, jih je največ med rivalskimi skupinami japonske mafije Jakuza.

Japonska policija bo verjetno ugotovila, da je bil strelec »osamljena oseba.«

Morda res, toda mnogi bodo imeli koristi od incidenta.

Kot piše William Pesek v Asia Timesu: »Čeprav je motivov in dolgoročnejših posledic tega napada nemogoče oceniti, se je ena politična dinamika morda spremenila: premier Fumio Kišida ima zdaj morda več manevrskega prostora, da ostane na položaju tudi po enoletni meji mandata oktobra.«

Abe, ki je odstopil septembra 2020, bi namreč lahko ponovno kandidiral, toda zdaj sedanji predsednik vlade nima več resnega tekmeca.

Abe je bil najprej premier od leta 2006 do 2007, nato pa od 2012 do 2020.

Po nekaterih poročilih pa naj bi bil Abe tudi nezadovoljen, ko je videl, da se je Kišida odpovedal Abejevim prizadevanjem za sprostitev napetosti z Rusijo Vladimirja Putina in da je odstopil od njegovih reform oziroma »abenomike.«

Politika Kišide je sicer večinoma v skladu z Abejevo. Želi močno militaristično Japonsko, ki lahko projicira moč v tujino.

ZDA to spodbujajo, saj jim to pomaga pri ameriški protikitajski politiki. Washington je očitno zaradi svojih ozkogledih ciljev odmislil nevarnosti takšne politike in zavezništva z Japonsko.

Pri tem ne smemo pozabiti, da je Japonska latentna jedrska sila, saj ima uskladiščenih kar precej urana in plutonija.

Japonska ima 47,8 ton visoko občutljivega ločenega plutonija. Od tega je 10,8 ton shranjenega na Japonskem, kar je dovolj za izdelavo 1350 jedrskih konic.

Poleg tega ima Japonska tudi približno 1,2 tone visoko obogatenega urana (HEU) za raziskovalne reaktorje.

Država ima znanje za ravnanje s takim materialom. V kriznih razmerah bi lahko hitro izdelala jedrske bombe.

Japonska ima zaradi svojega vesoljskega programa tudi rakete, ki lahko letijo na velike razdalje.

Revizionstična Japonska bi bila zato lahko nevarnost ne samo za svoje neposredne sosede, ampak tudi za same ZDA. In ves svet.

Čeprav motivi za uboj Abeja še vedno niso znani ni dvoma, da bo mnogim odleglo, da je Šinzo, sposobni revizionist, odšel za zmeraj.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke