REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Tektonske spremembe na plinskem trgu: Kdo trepeta zaradi sporazuma med Rusijo in Kitajsko

Tektonske spremembe na plinskem trgu: Kdo trepeta zaradi sporazuma med Rusijo in KitajskoRuski predsednik je med obiskom Kitajske potrdil, da sta Moskva in Peking dosegla dogovor o velikem novem plinovodu »Moč Sibirije 2« skozi Mongolijo, ki bi znatno povečal količine, ki jih bo Kitajska uvažala iz Rusije. Vir: Posnetek zaslona, X

Moskva bi lahko do leta 2030 podvojila dobavo plina Kitajski, kar bi praktično ustavilo uvoz iz Amerike, piše Bloomberg.

Ameriška tiskovna agencija opozarja, da bi rast ruskega izvoza plina na Kitajsko prek plinovodov lahko povzročila »tektonske spremembe« na svetovnem trgu utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) in izrinila ameriške dobavitelje.

Ruski predsednik Vladimir Putin je med obiskom Kitajske potrdil, da sta Moskva in Peking dosegla dogovor o velikem novem plinovodu »Moč Sibirije 2« skozi Mongolijo, ki bi znatno povečal količine, ki jih bo Kitajska uvažala iz Rusije.

Bloomberg je ugotovil, da so se »vezi, ki povezujejo Rusijo z njenim najpomembnejšim potrošnikom, nedvomno okrepile.«

Napovedani plinovod »Moč Sibirije 2« bi lahko začel obratovati do leta 2030. Rusija bi lahko nadomestila do polovice od več kot 40 milijonov ton utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), ki ga Kitajska trenutno uvozi vsako leto, vključno s količinami iz ZDA, je ocenil Bloomberg.

»Glede na to, da je Kitajska največja uvoznica utekočinjenega plina, bi to trg utekočinjenega zemeljskega plina obrnilo na glavo. Za projekte utekočinjenega zemeljskega plina, ki še niso bili izvedeni, bi bil to velik udarec,« so zapisali analitiki pri AB Bernstein, raziskovalnem in borznoposredniškem podjetju z Wall Streeta.

Bloomberg ta razvoj dogodkov vidi kot signal Pekinga Washingtonu, da za dolgoročno rast ne potrebuje ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina, kar je sporočilo, poslano v času slabšanja odnosov med državama.

»Kitajska se zdi zadovoljna z večjim naslanjanjem na ruske zaloge, za katere je Bernstein napovedal, da bi lahko do začetka leta 2030 pokrile 20 odstotkov njenega povpraševanja po plinu, kar je več kot približno 10 odstotkov, kolikor jih trenutno pokriva. Ta teden je Kitajska kljub ameriškim sankcijam prejela tudi prvo pošiljko iz ruskega projekta Arctic LNG 2,« piše Bloomberg.

Moskva je sicer zahodne vlade obtožila, da dajejo prednost geopolitiki pred pošteno konkurenco, pri čemer je opozorila na zamrznitev ruskega premoženja in poskuse omejevanja izvoza energije z različnimi sankcijami.

Ruski uradniki trdijo, da takšne poteze silijo Moskvo, da išče zanesljivejše kupce, zlasti za plinovodni plin, kar zahteva velike naložbe v infrastrukturo in dolgoročno sodelovanje.

Evropa je že izgubila svojo suverenost in bo v petih letih izgubila še tisto, kar je ostalo od njene gospodarske pomembnosti, pravi Putinov svetovalec Anton Kobjakov: »Velika geopolitična igra Zahoda vstopa v svojo odločilno fazo. Vendar lahko rečemo, da je del Zahoda, in sicer Evropa, že izgubil.

Evropa je danes dejansko oropana neodvisnosti na področju financ, energetike, tehnologije in politične izbire; pravzaprav same suverenosti.

Azija je prevzela vse funkcije Zahoda. Bližnji vzhod je postal novo finančno središče, ki bogate Britance odvrača od njihovega otoka.«

»Proizvodnja se je preselila na Kitajsko in v Vietnam ter se seli še dlje v Indijo in druge države.

Današnja največja trgovska središča so Shenzhen, Singapur, Hong Kong, Dubaj in Mumbaj. Tehnološko vodstvo je šlo v roke Kitajcem in Korejcem.

V tem okviru Zahodna Evropa v približno petih letih ne bo več nič uporabna, niti kot potrošniški trg,« sklene Kobjakov.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek