REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Szijjártó: Macronov vrh v Ukrajini je srečanje »vojnih hujskačev«, ki pravijo, da so »pripravljeni in voljni«

Szijjártó: Macronov vrh v Ukrajini je srečanje »vojnih hujskačev«, ki pravijo, da so »pripravljeni in voljni«Macron v boj - za Zelenskega. Vir: Telegram, posnetek zaslona

Medtem ko se v Ljubljani predsednik vlade Robert Golob in njegov svetovalec za zunanjo politiko Vojko Volk javno skorajda opravičujeta, ker Slovenija ni bila povabljena na Macronovo snidenje evropskih voditeljev v Pariz, na Madžarskem na to srečanje gledajo precej drugače.

In iz tega zornega kota je Slovenija lahko celo srečna, da vsaj enkrat ni bila v klubu najslabših.

Težava je, da se za to srečo, da Slovenije niso povabili, ne moremo zahvaliti modrosti naših voditeljev, pač pa majhnosti in nepomembnosti države.

Težava je, da se za to srečo, da Slovenije niso povabili, ne moremo zahvaliti modrosti naših voditeljev, pač pa majhnosti in nepomembnosti države.

In kdo se je torej zbral v Parizu - in zakaj?

Države, ki so se odzvale na poziv francoskega predsednika Emmanuela Macrona, si želijo nadaljevanja ukrajinske vojne, je opozoril madžarski zunanji minister Péter Szijjártó.

Po domače povedano gre za Združeno kraljestvo in tiste države Evropske unije, ki bodo poskusile sabotirati načrte ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da čim prej konča vojno v Ukrajini.

To pa pomeni, da bi se te države lahko hitro znašle na merku tako ZDA kot - Rusije. In morda tudi ruskih zaveznic...

Evropski voditelji, ki so se odzvali na poziv francoskega predsednika Emmanuela Macona k sklicu »izrednega vrha«, na katerem se je razpravljalo o tem, kako odgovoriti na to, da jih je ameriški predsednik Donald Trump postavil na stranski tir, so namreč »vojni hujskači,« je opozoril madžarski zunanji minister Péter Szijjártó.

To pa avtomatsko pomeni, da so to saboterji ameriške politike do vojne v Ukrajini.

Moskva in Washington sta za torek v Savdski Arabiji napovedala začetek dvostranskih pogovorov pred morebitnim vrhom ruskega predsednika Vladimirja Putina in njegovega ameriškega kolega Donalda Trumpa v Rijadu.

Macron je v ponedeljek pozval voditelje EU v Pariz na izredni vrh o ukrajinskem konfliktu, potem ko je Washington dal jasno vedeti, da Evropske unije ne bo za mizo, ko bosta ZDA in Rusija razpravljali o miru.

Szijjártó je v ponedeljek na novinarski konferenci v Kazahstanu dejal: »Verjamemo, da bodo ameriško-ruska pogajanja uspešna, in upamo, da bo to čim prej pripeljalo do miru v Ukrajini ... Vendar pa moramo videti tudi, da se v Evropi organizirajo tisti, ki nočejo miru.«

»Tisti, ki zadnja tri leta nenehno prilivajo olje na ogenj, se danes zbirajo v Parizu,« je v ponedeljek opozoril Szijjártó in udeležence označil za »vojne hujskače, ki so sledili zgrešeni strategiji.«

Medtem se je iz Pariza oglasil generalni sekretar zveze NATO, ki  pravi, da so v Parizu zbrani pripravljeni in voljni.

Dobro se še spomnimo, kako se je končalo leta 2003, ko so ZDA zbrale koalicijo voljnih za nezakonit napad na Irak. Tokrat bo vajo očitno ponovil - Pariz.

Od Trumpove ponovne izvolitve je namreč njegova administracija nakazala premik v zunanji politiki ZDA in se osredotočila na čim manjšo ameriško vpletenost v vojno Ukrajini.

Namesto da bi evropske države to Trumpovo odločitev pozdravile, so postale ovira na poti do miru.

Washington si tudi prizadeva finančno in logistično breme podpore Kijevu prenesti na svoje evropske zaveznike, hkrati pa od članic Nata na Stari celini zahteva, da več prispevajo h kolektivni obrambi.

Po poročanju Reutersa so ZDA državam Evropske unije razposlale vprašalnik, s katerim med drugim ugotavljajo pripravljenost svojih evropskih zaveznic za napotitev vojakov, mirovnih enot v Ukrajino.

Namesto da bi evropske države Trumpovo odločitev pozdravile, so postale ovira na poti do miru.

Britanski premier Keir Starmer je poudaril, da je pripravljen poslati britanske vojake, ki bi Kijevu zagotovili varnost v primeru prekinitve ognja.

Podobno je tudi Macron večkrat omenil možnost namestitve zahodnih vojakov na terenu, tako v vlogi mirovnikov kot borcev.

Lani je francoski voditelj trdil, da je pošiljanje vojakov na ukrajinsko bojišče možnost, ki bi »legitimno« nastala, če bi ruske sile prebile ukrajinsko frontno črto.

In bi Kijev zaprosil za pomoč.

Moskva je nato poudarila, da bi vse zahodne sile, ki bi bile napotene v Ukrajino brez mandata ZN, veljale za sovražne borce in legitimne tarče.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke