Svet stopil v leto 2020: povsod veselo, v Moskvi z lažnim snegom, v Hongkongu s protesti, v Pjongjangu z grožnjami

Leto 2020 so v prazničnem razpoloženju pričakali v številnih mestih po svetu. Prvi so ga pričakali nazdravili na Samoi v Tihem oceanu.

Eno najbolj znanih silvestrovanj je potekalo na newyorškem Times Squaru, kjer je spuščanje znamenite krogle pospremil tudi ognjemet.

S treh okoliških stavb so spustili skoraj 1.400 kilogramov pisanih konfetov.

V številnih mestih po svetu prihod novega leta tradicionalno proslavljajo tudi z ognjemeti. A potem ko so marsikje že pred leti začeli omejevati uporabo pirotehnike, se tudi ognjemetom v več mestih na račun do okolja prijaznejših različic silvestrovanja odpovedujejo ali jih vsaj omejujejo.

V Avstraliji so praznovali novo leto z ognjemetom ob operi v Sydneyu in nebotičniki v Melbournu.

Sloviti ognjemet je bil del javne polemike, saj so mu številni zaradi požarov, ki divjajo po državi, nasprotovali.

V Avstraliji trenutno divja več kot 100 požarov, v zveznih državah Viktorija, Južna Avstralija, Novi Južni Wales in v Tasmaniji so razglasili izredne razmere, v ognjenih zubljih je umrlo dvanajst ljudi in po podatkih okoljevarstvenikov kar milijon živali.

V Seulu so bili v ospredju papirnate lanterne, v Hongkongu pa so se tudi ob novem letu nadaljevali protesti, zato so bili na ulicah angažirani tudi policisti.

Hongkong je zaradi dolgotrajnih protestov že zapadel v recesijo, v prihodnosti pa njegovo blagajno zaradi tega čakajo rdeče številke.

Ognjemeta prav zaradi protestov ni bilo v Hongkongu, kjer so kljub temu, da so oblasti izpolnile veliko večino zahtev demonstrantov ljudje še vedno na ulicah, že več kot pol leta, nič drugače pa ni bilo niti na zadnji dan starega in  prvi dan novega leta.

Hongkonška voditeljica Carrie Lam je dejala, da je pol leta nemirov v finančnem središču povzročilo »žalost, anksioznost, razočaranje in jezo«.

»Začnimo novo leto 2020 z novo resolucijo, da bomo v družbi ohranili mir in harmonijo,« je dejala.

Novo leto ima poseben pomen tudi za Japonce, ki ta dan začnejo z molitvami, posvečenim družinam.

Skupno molitev so izvedli tudi v samostanu Kanda Myojin v Tokiju, milijoni Japoncev pa bodo templje in samostane obiskovali še tri dni po novem letu.

Ognjemet nad Kremljem je pospremil v novo leto tudi Ruse, v Carigradu pa Turke, kjer je bil najlepše viden nad »Mostom petnajstih julijskih mučenikov.«

Moskvo je pričakalo nenavadno toplo vreme in ulice brez snega – jasen dokaz klimatskih sprememb.

Oblasti so zato za »dekoracijo« v mesto celo pripeljale nekaj umetnega »snega«, v bistvu z drsališč postrganega ledu, da bi tako »okrasili« mesto, vendar se je tudi ta sneg pričel hitro taliti, kar je za Moskvo v tem času nekaj neverjetnega.

V Pjongjangu se je zbralo več tisoč ljudi, ki so na trgu, okrašenem z velikima LED-zaslonoma in glasbenem programu, skupaj odštevali do polnoči.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un je medtem napovedal novo »strateško orožje« in v sedem ur dolgem govoru naznanil »diplomatske in vojaške protiukrepe« zaradi »gangsterskih zahtev« ZDA.

Še zmeraj pa je dopustil možnost dogovora z ZDA.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v svoji novoletni poslanici izpostavil, da politika »ena država, dva sistema« dobro deluje.

Xi je v poslanici omenil letošnje dosežke svoje države, med drugim odprtje novega mednarodnega letališča v Pekingu, pristanek kitajske robotske sonde Chang'e 4 na Luni ter izstrelitev rakete Dolgi pohod 5. Spomnil je tudi na prvo kitajsko letalonosilko domače izdelave, ki so jo letos predali v uporabo vojski.

Kitajci bodo bolj bučno praznovali novo leto po tradicionalnem lunarnem koledarju, ki se bo začelo 25. januarja.

Praznično je bilo tudi v središču tajvanske prestolnice Tajpei, kjer je več sto tisoč ljudi spremljalo spektakularen ognjemet na 509 metrov visoki stolpnici Taipei 101.

Na Tajvanu so tik pred volitvami, med Kitajsko in Tajvanom pa je bilo v zadnjih dnevih več besednih dvobojev v zvezi s prihodnostjo odnosov med matično Kitajsko in Tajvanom glede neodvisnosti ali integracije Tajvana s Kitajsko, kar je dolgoročni strateški cilj Kitajske.

V Nemčiji je nemška kanclerka Angela Merkel v novoletni poslanici posebej izpostavila podnebne spremembe.

Evropo je medtem pozvala, naj okrepi svoj glas v svetu.

Nemčija se bo tudi zato v času svojega predsedovanja v drugi polovici prihodnjega leta zavzemala za vrh vseh držav članic s Kitajsko in srečanje z afriškimi državami.

»Sodelovanje z Afriko je tudi v našem skupnem interesu. Šele ko bodo imeli vsi ljudje možnost za mirno in varno življenje, bosta namreč pojenjala beg in migracije,« je dejala Angela Merkel.