REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Svarilo: »Vso srečo Nemčiji v vojni z Rusijo, mogoče ji bo šlo bolje kot pred 70 leti!«

Svarilo: »Vso srečo Nemčiji v vojni z Rusijo, mogoče ji bo šlo bolje kot pred 70 leti!«»Mi (Hrvati) nismo v vojni z nikomer. Ne vem, kako bodo tanki pomagali Ukrajini. Mogoče bodo pomagali, morda pa bodo goreli tako kot v Iraku,« svari Zoran Milanović, predsednik Hrvaške. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Na odločitev Nemčije, Poljske in še nekaterih držav članic Evropske unije, da pod taktirko Washingtona in ob hujskaštvu Londona pošljejo tanke režimu v Kijevu, se je v četrtek ostro odzval tudi predsednik Hrvaške Zoran Milanović.

»Vso srečo Nemčiji v vojni z Rusijo, mogoče jim bo šlo bolje kot pred 70 leti,« je s kančkom cinizma novico o tankih pospremil predsednik Hrvaške.

Kar zadeva pošiljanje zahodnih tankov v Ukrajino, je Milanović prepričan, da bo to samo podaljšalo vojno.

»Če se Amerika in Rusija ne bosta dogovorili, a tega ni na vidiku, se vojna ne bo ustavila. Nekako upam, da morda vendarle potekajo kakšni pogovori, v nasprotnem primeru bomo počasi zdrsnili proti tretji svetovni vojni, za katero nekateri mislijo, da se je že začela, a sem sam v zvezi s tem nekoliko zadržan. Glede tankov - tako ruski kot ameriški gorijo enako,« je hudomušno pristavil predsednik Hrvaške, poroča časnik Novi DANI.

»Morda je Nemčija spet v vojni z Rusijo (...) morda se ji bo izšlo bolje kot pred 70 leti. Mi (Hrvati) nismo v vojni z nikomer. Ne vem, kako bodo tanki pomagali Ukrajini. Mogoče bodo pomagali, morda pa bodo goreli tako kot v Iraku,« je pristavil Zoran Milanović.

Po poročanju hrvaških medijev je Milanović kot vrhovni poveljnik hrvaških sil znova poudaril, da Hrvaška vojaško nikakor ne bi smela pomagati v ukrajinski vojni.

»Ali želite, da gremo v vojno? Citiral sem ukrajinskega ministra, ki je rekel, da gre za posredniško vojno. Samo ponovil sem njegovo trditev. In potem smo poslušali Lavrova, kako me hvali, čez nekaj dni pa je nemška zunanja ministrica pozvala, da moramo biti enotni, ker smo, navajam, ‘v vojni z Rusijo’. Sam tega nisem vedel. Mogoče je Nemčija spet v vojni z Rusijo, a srečno njim, morda jim bo šlo zdaj bolje kot pred 70 leti,« je še dodal hrvaški predsednik.

Vir: Zajem zaslona, Twitter

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je opozoril tudi na slona v sobi: da so ZDA že v vojni z Rusijo.

Kritiziral je tudi nemško zunanjo ministrico Annaleno Baerbock, sicer voditeljico nemških Zelenih, češ da so najbolj bojevita stranka.

Milanović je tudi pred tednom dni izrekel nekaj pikrih na račun ameriške posredniške vojne v Ukrajini.

»Washington in NATO prek Ukrajine vodita posredniško vojno proti Rusiji. Mar vam to ni jasno? Sankcije (proti Rusiji) ne morejo biti načrt, so nesmisel; s tem ne bomo dosegli nič. Brez zaključka bi se lahko končalo kot v Afganistanu,« je bil kritičen predsednik Hrvaške.

Kritiziral je predvsem evropsko podrejenost ameriškim interesom in diktatu politike ZDA.

Dejal je, da Hrvaška ne sme biti suženj Amerike.

Vprašal se je tudi glede ciljev ukrajinske vojne.

»Načrt ne more biti odstranitev Putina. Načrt ne morejo biti sankcije. To je neumnost. Ničesar ne bomo dosegli. Niti (Slobodana) Miloševića niso zlomili s sankcijami. (Američani) gredo iz vojne v vojno. Kaj se pričakuje od nas, kaj naj bomo? Ameriški sužnji?« je bil sarkastičan Zoran Milanović, medtem ko je komentiral izjavo premierja Andreja Plenkovića o zgodovinsko napačni odločitvi Hrvaške, da ne sodeluje v misiji EU za podporo ukrajinski vojski.

A predsednik Hrvaške trdno stoji na stališču, da bi morala biti odločitev Hrvaške njena samostojna izbira, ne pa tisto, kar ji vsiljujeta Bela hiša in NATO.

»Washington in NATO prek Ukrajine vodita posredniško vojno proti Rusiji. Če pa nimaš končnega cilja, če nimaš načrta, potem se to konča kot v Afganistanu,« je sklenil Milanović.

Spomnimo, Berlin se je odločil dovoliti pošiljanje tankov nemške proizvodnje Ukrajincem po sestanku z ameriškim obrambnim ministrom v Ramsteinu, oporišču letalskih sil Združenih držav v Evropi, ki se nahaja v jugozahodni nemški zvezni državi Porenje-Pfalz.

Tako je pred tednom dni sklenjeno, da vlada kanclerja Olafa Scholza pošlje svoje tanke Leopard 2 Ukrajini, ter da dovoli dobavo tudi drugim državam, ki so od Nemčije kupile taiste tanke.

Kmalu zatem pa so še iz urada predsednika ZDA Joeja Bidna sporočili, da njegova administracija v Ukrajino pošilja tudi 31 primerkov svojih najboljših tankov M1 Abrams.

Čeprav ni jasno, kdaj bodo res prišli - vrste v tovarni so dolge, morda bodo minili meseci, predno bodo v Ukrajini.

Po tem je v torek sledilo še oznanilo nemške zunanje ministrice Annalene Baerbock v Svetu Evrope, da je Nemčija »v vojni z Rusijo.«

Iz njenih besed je bilo razumeti, da so tudi druge države EU (torej tudi Slovenija, ki je v Ukrajino že pred tem poslala svoje tanke) že v vojni z Rusijo.

Zanimivo je, da so nato imeli nekateri komentatorji na Slovenskem, ob povzemanju izjave hrvaškega predsednika tudi pomenljivo sporočilo za novo slovensko predsednico.

»Nataša Pirc Musar, to je pravi predsednik,« je zapisala Čebelica.

O zmagovitem napredovanju ukrajinskih sil sta medtem na slovenski nacionalki dolgovezila znana NATO propagandista.

Toda nekateri nemški poslanci so imeli dovolj poguma in integritete, da kolegom v Bundestagu nalijejo čistega vina.

»Zadnjič, ko so vaši stari očetje poslali tanke na Rusijo, so ruski tanki pridrli v Berlin. Še danes tukaj stojijo kot opomin vsem nam,« je spomnil na nevarnost pošiljanja tankov v Ukrajino znani politik Petr Bystron.

Sovjetski tanki T-34 namreč stojijo kot spomenik v središču Berlina in nedaleč od nemškega parlamenta. Poslanec je poslanske kolege opomnil, da vsak dan hodijo mimo njih.

»Združene države Amerike in NATO so se približali nevarni meji na poti do obsežnega vojaškega spopada v Evropi,« je v četrtek opozoril namestnik ruskega predstavnika pri OVSE.

Na dogajanje se je odzval tudi predsednik Ruske federacije Vladimir Putin.

Kot je bilo za pričakovati – zavajanja in laži zahodnih politikov so uničile priložnost za mirovna pogajanja pod pokroviteljstvom kakšne od zahodnih držav.

Začenši od nekdanje nemške kanclerke Angele Merkel do nekdanjega predsednika Francije Françoisa  Hollanda, ki sta nedavno v ločenih intervjujih priznala, da sta mirovna pogajanja v Minsku vodila kot poroka v imenu Evropske unije in sklenila s Putinom leta 2014 s figo v žepu, saj je šlo le za kupovanje časa, da NATO usposobi ukrajinsko vojsko za bojevanje z Rusi.

Pod črto - Zahod nikoli ni nameraval spoštovati sporazuma, ki naj bi prinesel trajen mir na vzhodu Ukrajine.

In zagotovil široko avtonomijo tam živeči rusko govoreči manjšini.

Skratka, Ukrajina bi ostala cela. Vojne ne bi bilo. Končala bi se spirala nasilja in smrti.

Putin je izpostavil, da so vodilni politiki držav Nata - med drugim nemška zunanja ministrica Baerbockova - večkrat zavrnili pogajanja z Rusijo.

Kremelj po vseh teh izkušnjah kakršna koli pogajanja z Zahodom ocenjuje, da so že po definiciji - nemogoča misija.

Zahod je s svojimi zvijačami in nepoštenostjo zapravil zaupanje Rusov, se glasi sporočilo Moskve.

Gonzalo Lira, neodvisen čilsko-ameriški novinar iz Harkova poroča, da za Evropo ni več vrnitve na status quo ante bellum (pred vojno).

»Zaradi razkritij Merklove in Hollanda, da Minsk II ni bil podpisan v dobri veri – da ne omenjamo histerične rusofobije – ruski ljudje in podjetja ne zaupajo več Evropejcem.

Poleg tega ima zdaj Rusija vse te nove, lačne odjemalce energije ter blaga in storitev.

Za Evropo je torej vojna izgubljena – ker njena gospodarstva ne bodo nikoli več dobila poceni ruskega plina in zanesljive stranke za svoje izdelke. Evropa je izgubila vojno,« je pesimističen Lira.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Sorodni članki

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke