REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Strateški tandem v ofenzivi: Skupna izjava Vladimirja Putina in Xi Jinpinga ne prinaša nič dobrega nadutemu Zahodu

Strateški tandem v ofenzivi: Skupna izjava Vladimirja Putina in Xi Jinpinga ne prinaša nič dobrega nadutemu Zahodu»Putin in Xi imata prijeten odnos. Čeprav nista ravno prijatelja, imata glede marsikaterih vprašanj podobna stališča. Zaradi tega je ta strateški tandem za ZDA še bolj nevaren,« navajajo ameriški analitiki v zaupnem dokumentu. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Skupna izjava ruskega predsednika Vladimirja Putina in kitajskega predsednika Xi Jinpinga o enotni fronti Moskve in Pekinga na svetovnem prizorišču, ne prinaša nič dobrega Zahodu, ocenjujejo ameriški analitiki.

Gradivo, vsebina katerega je pricurljala v javnost priča o zaskrbljenosti obveščevalnega častnika in upokojenega kapitana ameriške mornarice Jamesa Fannela, ki je opozoril, da strateško zavezništvo med Rusijo in Kitajsko ne obeta nič dobrega za Zahod.

»Čas je, da se ameriški voditelji vrnejo k standardom hladne vojne, ko bodo sposobni podpirati dve glavni bojni območji hkrati,« Beli hiši in Pentagonu svetuje James (Jim) Fanell, upokojeni obveščevalni častnik ameriške mornarice.

Različna videnja, kaj je v resnici nevarno za človeštvo in planet. Vir: Zajem zaslona, Twitter

»Xi Jinping in Putin poskušata ustvariti nov svetovni red,« svari ameriška republikanska senatorka Marsha Blackburn.

Vladimir Putin in Xi Jinping sta se zadnjič srečala v Samarkandu in spregovorila tudi o Šaghajski organizaciji za sodelovanje (SCO) in njenem širjenju.

Še obsežnejšo izjavo sta obe državi sprejeli že 4. februarja letos.

Sodelovanje med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in kitajskim predsednikom Xi Jinpingom se je spremenilo v pravi izziv za ZDA, poroča FoxNews.

Moskva in Peking sta uspela razviti dolgoročno strategijo, namenjeno spodkopavanju razmer v ZDA, poudarjajo ameriški mediji.

»Putin in Xi imata prijeten odnos. Čeprav nista ravno prijatelja, imata glede marsikaterih vprašanj podobna stališča. Zaradi tega je ta strateški tandem za ZDA še bolj nevaren,« navajajo ameriški analitiki v zaupnem dokumentu.

Primerjava: Ladja kitajskega raziskovalca Zhenga (levo, v ozadju, velika) ob Santa Mariji italijanskega raziskovalca in trgovca Krištofa Kolumba. Vir: Zajem zaslona, Twitter

In kaj si želita obe veliki sili?

Vojska, ki se ne more izboriti s plesnijo v lastnih vojašnicah pa se ne zdi najboljša garancija za ohranjanje svetovnega reda...

Predvsem multipolarnega sveta, ki ne bo izključujoč in zgrajen na sankcijah in vmešavanju v notranje zadeve drugih držav, ki ga poosebljajo ZDA.

Želita si multipolaren svet, v katerem dolar ne bo najpomembnejša svetovna rezervna valuta, ki omogoča, da se ZDA kreditirajo na račun dela večine sveta.

Želita si spoštovanja suverenosti držav in pravico, da vodijo neodvisno zunanjo politiko, ki ne bo podrejena interesom Zahoda.

Prav tako zavračata vmešavanje velikih sil in organizacij kot so NATO ter intervencije le-teh daleč od meja njihovih držav.

NATO, katerega članica je tudi Slovenija, je namreč tudi indo-pacifično regijo opredelil kot regijo svojega posebnega interesa.

Kar pomeni, da se bodo v prihodnje slovenski vojaki za varnost svoje domovine - morda prisiljeni boriti v Aziji...

To je seveda daleč od tega, kar so si ljudje tudi v Sloveniji predstavljali glede te zveze, ko so 23. marca leta 2003 večinoma glasovali za vstop v zvezo NATO, ko so se odločili za to možnost.

Se bodo morali slovenski vojaki na drugem koncu sveta boriti za interese Američanov proti - kitajskim silam? Vir: Zajem zaslona, Twitter

Pri vsem tem pa sta Kitajska in Rusija na dobri poti do uresničitve svojega cilja, katerega namen je seveda preprečiti takšno neutemeljeno ekspanzijo Zahoda.

Kot kažejo poročila iz ZDA, se ameriška vojska že sooča z vse več problemi.

Dolarju pada kupna moč in to občuti tudi njihov proračun.

Zaradi inflacije in padajoče kupne moči dolarja potrebuje ameriška vojska več kot 50 milijard dolarjev višji proračun, ob tem pa zaradi revščine vojakov razmišljajo, da bi jim razdelili bone za hrano.

V številnih vojašnicah pa je na stotisoče ameriških vojakov žrtev - črne plesni, ki se širi po sobanah.

Vojska, ki se ne more izboriti s plesnijo v lastnih vojašnicah pa se ne zdi najboljša garancija za ohranjanje unipolarnega svetovnega reda...

Delite članek