Sto let od ruske oktobrske revolucije, ki je imela daljnosežne posledice

Pred sto leti, 25. oktobra po julijanskem koledarju ali 7. novembra po gregorijanskem, se je v Rusiji začela oktobrska revolucija, ki po mnenju številnih še vedno velja za enega od najpomembnejših dogodkov v svetovni zgodovini, saj je s seboj prinesla daljnosežne družbene, politične, gospodarske in ostale posledice.

V številnih državah po svetu je oktobrska revolucija sprožila revolucionarna gibanja, ki so se dolgoročno izkazala za neuspešna. Po razpadu nekdanjega Varšavskega pakta in Sovjetske zveze je na svetu samo še pet držav, kjer so na oblasti komunisti: Kitajska, Kuba, Vietnam, Laos in Severna Koreja.

Oktobrska revolucija se je leta 1917 začela v tedanjem Petrogradu, današnjem Sankt Peterburgu. Boljševikom, ki so stavili na oblast delavcev in kmetov, je pod vodstvom Vladimirja Iljiča Lenina uspelo zrušili začasno rusko vlado pod vodstvom Aleksandra Kerenskega. Ta je imela sedež v Zimskem dvorcu, zimski rezidenci ruskih carjev.

Začetek revolucije so zvečer 25. oktobra (7. novembra) 1917 naznanili streli iz vojaške ladje Aurora, boljševiki pa so nato skupaj z oboroženimi delavci skorajda brez nasprotovanja začeli prevzemati nadzor nad mestom. Lev Trocki, ki je bil vodja petrograjskega sovjeta in je vodil lastne paravojaške enote, je ruskim državljanom kmalu oznanil, da je začasna vlada odstavljena in da so oblast prevzeli boljševiki. Že naslednji dan, 8. novembra, je bil Lenin izvoljen za predsednika vlade.

Boljševiški prevzem oblasti je v Rusiji sprožil državljansko vojno, ki je trajala do leta 1922. Po različnih ocenah naj bi umrlo od pet do devet milijonov ljudi.

Trockega so kasneje razglasili za državnega sovražnika, zaradi česar je zbežal v pregnanstvo v Mehiko, kjer so ga umorili. Lenin, idejni oče revolucije, je oktobrsko revolucijo preživel za šest let.

Nemiri so se v Petrogradu sicer začeli že februarja 2017, ko so se množice, nezadovoljne zaradi pomanjkanja hrane, zgrnile na ulice. Protesti so se kmalu razvili v množično stavko, prav tako je na stran protestnikov prestopila vojska.

Pred odstopom carja Nikolaja II., ki so ga boljševiki v Jekaterinburgu julija 1918 skupaj z družino umorili, so bile razmere v Rusiji izredno slabe. Prebivalstvo je pestilo hudo pomanjkanje, prav tako je Rusija med prvo svetovno vojno nizala vojaške poraze. Tako državna uprava kot vojska sta bili neučinkoviti. Car, ki je bil prepričan, da je božji izbranec, je vztrajno zavračal pozive k reformam.

2. marca 1917 je bil Nikolaj II. prisiljen odstopiti. V Rusiji se je s tem končala 300-letna vladavina Romanovih. Država je postala republika in oblast je prevzela začasna vlada pod vodstvom socialista Kerenskega. Mesec kasneje, 3. aprila 2017, se je iz Švice v Rusijo vrnil Lenin. Takoj ob prihodu je imel govor, v katerem je napadel začasno vlado in se zavzel za proletarsko revolucijo. Boljševiki so se tudi zavzemali za takojšen izstop Rusije iz vojne ter sklenitev miru z Nemci.

Na današnje slovensko ozemlje je oktobrska revolucija leta 1917 po besedah Jureta Gašpariča z Inštituta za novejšo zgodovino vplivala predvsem posredno. Kot je dejal za STA, je bilo zelo malo neposrednih vplivov. O prvih pomembnejših vplivih lahko govorimo ob sprejemanju ustave kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, vidovdanske ustave, leta 1920 in 1921. Ta je namreč vsebovala nekaj, kar je bilo za tiste čase zelo moderno, cel razdelek, posvečen ekonomsko-socialnim pravicam, ki je bil prevzet iz nemške weimarske ustave, v katero so te pravice neposredno prišle prav prek nemških sovjetov, je še dejal.

Dodal je, da je bila v 20. in 30. letih minulega stoletja oktobrska revolucija v bivši Jugoslaviji stalno prisotna, s tem, da so nekateri videli v njej nekaj pozitivnega in se po njej zgledovali, v še večji meri pa je SLS, ki je bila tisti čas najmočnejša politična stranka na ozemlju današnje Slovenije, v revoluciji videla svarilo pred tem, kaj se lahko zgodi, in se je borila proti njej.

Po drugi svetovni vojni je oktobrska revolucije v ideološkem smislu postala del jugoslovanske revolucije. Na revolucijo se je vse do konca 80. let gledalo kot na pozitiven, svetel dogodek, ki je ustvaril "novega, boljšega človeka". Po letu 1990 se je vse spremenilo in sedaj celo v sami Rusiji ne obeležujejo več obletnice revolucije, je še povedal Gašparič.

V Rusiji posebnih uradnih slovesnosti ob stoti obletnici oktobrske revolucije ne bo. Kot je za STA pojasnil Aleksandr M. Semenov iz visoke šole za ekonomijo univerze Sankt Peterburg, je razlog v dejstvu, da je trenutna ruska vlada zelo konservativna in se je javno opredelila proti revolucijam. Ob tem po besedah Semenova ne gre zanemariti dejstva, da je za sedanjo Rusijo značilna velika socialna neenakost.

V Rusiji so vse do leta 2005 obletnico oktobrske revolucije obeležili z državnim praznikom, a so ga nato odpravili. Ruski komunisti so ob letošnji stoti obletnici v Sankt Peterburg povabili komunistične in delavske stranke z vsega sveta. V Sloveniji pa je stoto obletnico oktobrske revolucije zaznamovalo nekaj znanstvenih konferenc in razstav.