REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

»A smo se za to borili?« Že videno, talibanska elita uživa, medtem ko so razočarani borci ostali brez hrane in denarja

»A smo se za to borili?« Že videno, talibanska elita uživa, medtem ko so razočarani borci ostali brez hrane in denarjaTalibani v Kabulu. Vir: Twitter

Talibanski borci, ki so si nekoč prizadevali za osvoboditev države tudi s pomočjo »mučeništva« so se znašli pred novimi mukami – vsakdanjega življenja.

In to je precej drugačno od idealov, ki so jih slikali njihovi voditelji, ki so zagovarjali islamsko revolucijo.

Namesto skladne družbe so priče bojem za privilegije in denar.

Presenetljiva zmaga talibanske vstaje avgusta še ni prinesla dolgo obljubljenega raja, je za Christian Science Monitor dejal Rahmatullah Amiri, danes analitik in poznavalec talibanov iz Afganistana.

V skrajni revščini smo se borili in borili. Zdaj pa naši voditelji vladajo in imajo luksuzne avtomobile in veliko nepremičnin, vendar večina mudžahedinov ne dobiva plač, njihove družine pa so v še slabšem položaju.

»V skrajni revščini smo se borili in borili. Zdaj pa naši voditelji vladajo in imajo luksuzne avtomobile in veliko nepremičnin, vendar večina mudžahedinov ne dobiva plač, njihove družine pa so v še slabšem položaju,« pravi nekdanji talibanski borec, ki je še leta 2020 razstreljeval mostove in bil v prvih bojnih vrstah na afganistanski fronti.

Premagati sovražnika na bojišču je ena stvar.

Upravljanje z državo pa je nekaj povsem drugega, spoznavajo talibani – zelo podobno, kot so to spoznavali tudi mnogi drugi, ki so verjeli takšnim in drugačnim revolucionarjem.

»Nekateri mudžahedini na nižjih ravneh se zdaj sprašujejo: 'Kakšna je bila korist našega boja in zakaj smo se borili?'« pravi Rahmatullah.

Danes je seveda v državi relativen mir, kar je za večino Afganistancev po štirih desetletjih vojne nekaj zelo pomembnega.

Talibani v Kabulu Vir: Twitter
Če bo šlo tako naprej, bodo talibani kmalu imeli opraviti z največjim sovražnikom, ki pa ga ne bo mogoče premagati tako enostavno, kot je bilo to mogoče storiti z zvezo NATO in Američani: z lastnim ljudstvom. Vir: Twitter

Vendar državo pestijo tudi napadi skrajnežev Islamske države.

Terorista, ki naj bi nedavno postavil bombo v mošeji so ujeli in likvidirali - z breztrzajnim topom.

Talibanski voditelji, borci in številni Afganistanci večinoma pozdravljajo obnovo samooklicanega Islamskega emirata in njegovo strogo razlago islamskega prava.

Toda talibani hitro ugotavljajo, da je zmagati v vojni lažje kot vladati.

Vodstvo države je preobremenjeno z izzivom: kako zagotoviti dovolj hrane in dobrin za približno 40 milijonov ljudi.

Prehod k vladanju je prinesel ukinitev kritičnega denarja zahodnih donatorjev – denarja, ki je leta omogočal upravljanje in razvoj glavnega mesta, Kabula.

Državi pa grozita tudi suša in razseljevanje prebivalstva, medtem ko se približuje zima.

Med talibani se pojavljajo številni razdori.

Nič ni bilo za jesti, zato smo začeli krasti, ker ni bilo druge možnosti. Večkrat smo kradli po hišah ljudi in to je bila velika sramota. Grozili smo ljudem, da bi nam plačevali. Prav tako smo ukradli računalnike iz vladnih uradov in jih prodali na bazarju. Tudi orožje smo prodajali za denar in hrano.

Vse več je sporov – med regijami, med tistimi, ki imajo nekaj premoženja in tistimi, ki nimajo ničesar in se borijo za sadove zmage.

»Največja stvar, o kateri niso razmišljali, je gospodarstvo,« pravi Rahmatullah Amiri o napakah vodstva talibanov in opozarja na pomen ponovne vzpostavitve denarnih tokov zahodnih donatorjev.

»To je daleč od njihove sposobnosti razumevanja,« kritizira vodstvo talibanov.

Ne gre več samo za prebivalce podeželskih in pogosto oddaljenih območij pod nadzorom uporniških talibanov, pravi.

»Gre za milijone in milijone ljudi,« opozarja nekdanji borec.

V pokrajini Vardak, jugozahodno od Kabula, prihaja do pogostih sporov glede zaplenjenih vozil in premoženja.

Znani so tudi primeri, ko talibani iz južnih provinc, kot sta Kandahar in mreža Haqqani, sporočajo skupinam, kot na primer tisti iz Vardaka, da naj zapustijo prestolnico in se »vrnejo v svoje vasi.«

To pa sproža zamere in nove spore.

Na tržnici v Afganistanu Vir: Twitter
Na tržnici v Afganistanu. Vir: Twitter

Oče Mule Zahida, 22-letnega nekdanjega talibanskega borca, ki se je uporništvu pridružil pri 16 letih v provinci Vardak, je opozoril na neznosne razmere borcev.

Videli smo, da imajo luksuzne avtomobile in domove; imeli so veliko denarja in dovolj hrane, mi pa smo bili vedno lačni.

Po besedah ​​njegovega očeta mu je sin dejal: »Talibani so nam obljubili, da nam bodo po zmagi dali pomembne položaje; da bodo vsi dobili dobre plače.«

Toda Mula Zahid, ko je bil napoten v Kabul po zasluženo plačilo, naposled ni prejel denarja, jedel pa je le kruh in vodo.

Mula Zahid je očetu rekel: »Nič ni bilo za jesti, zato smo začeli krasti, ker ni bilo druge možnosti. Večkrat smo kradli po hišah ljudi in to je bila velika sramota. Grozili smo ljudem, da bi nam plačevali. Prav tako smo ukradli računalnike iz vladnih uradov in jih prodali na bazarju. Tudi orožje smo prodajali za denar in hrano.«

Takšne poteze so bile nekoč za talibane nepredstavljive. Znani so bili namreč po tem, da so izrekali ostre kazni, kot je na primer amputacija rok tatovom.

Ko je pa je Mula Zahid prosil talibanske uradnike, da naj mu plačajo vsaj za hrano, so mu rekli, da naj čaka.

»Videli smo, da imajo luksuzne avtomobile in domove; imeli so veliko denarja in dovolj hrane, mi pa smo bili vedno lačni,« ga je citiral oče.

Prejšnji teden je Mula Zahid zapustil talibane in odšel v Iran, kjer išče delo.

Ženske demonstrirajo v Kabulu
Ženske demonstrirajo v Kabulu. Vir: Twitter

»Ni bilo džihada,« pravi oče.

»Talibani se borijo za denar in moč, naši sinovi pa se žrtvujejo. Nikoli jim ne bomo odpustili,« sklene razočarani oče nekdanjega talibanskega bojevnika.

In po Afganistanu, tudi daleč od svetovnih medijev, še vedno potekajo protesti - žensk, ki zahtevajo enakopravnost.

Da gre za zelo nevarno početje, pa dokazujejo najnovejša poročila iz Afganistana, da so talibani obglavili mlado Mahjabin Hakimi, ki je bila prej članica afganistanske ženske odbojkarske reprezentance.

Talibani so ji v Kabulu odsekali glavo.

Umor je bil doslej zamolčan kljub dejstvu, da se je zgodil že v začetku oktobra, saj so njeni družini zagrozili, da o tem ne smejo z nikomer govoriti.

»Veliko Afganistancev meni, da to ni islamska revolucija; da gre za slabo premišljeno prevlado, ki precej delegitimizira talibane,« pravi Michael Semple, strokovnjak za Afganistan na Queen's University v Belfastu in nekdanji svetovalec Evropske unije v državi.

In če bo šlo tako naprej, bodo talibani kmalu imeli opraviti z največjim sovražnikom, ki pa ga ne bo mogoče premagati tako enostavno, kot je bilo to mogoče storiti z zvezo NATO in Američani: z lastnim ljudstvom, lačnimi Afganistanci.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke