Senat potrdil sankcije proti Rusiji, Moskva napoveduje povračilne ukrepe

Nove sankcije proti Rusiji, pa tudi proti Severni Koreji in Iranu je pozno v četrtek po predstavniškem domu potrdil tudi ameriški senat. Za sankcije je glasovalo 98 senatorjev, proti pa sta bila le dva in sicer demokrat Bernard Sanders in republikanec Paul Rand. Zakon predsedniku ZDA Donaldu Trumpu prepoveduje samostojno odločitev o  omilitvi sankcij proti Rusiji brez dovoljenja kongresa. Pred tem je že predstavniški dom v torek nov paket sankcij potrdil s 419 glasovi proti trem glasovom. Kongres je s tem poslal jasno sporočilo Trumpu, da pri odnosih z Rusijo ne bo mogel samostojno odločati o zunanjepolitičnih potezah, kljub temu, da je izboljšanje odnosov z Rusijo Donald Trump med predsedniško kampanjo uvrščal zelo visoko na seznamu svojih prednostnih nalog.

Sankcije zaradi ruskega vpletanja - brez jasnih dokazov

Oba domova sta predlog potrdila z tako visoko večino, da bi celo v primeru veta predsednika ZDA ponovno glasovanje lahko izničilo predsednikov veto. Prav zato, pa tudi zaradi dejstva, da zakon istočasno vključuje tudi sankcije proti Iranu in Severni Koreji, je malo verjetno, da bo ameriški predsednik vložil veto.

Kongres je ameriškemu predsedniku s tem tudi jasno sporočil, da ni nobenega dvoma, da se je Rusija vpletla v lanskoletne volitve v ZDA, saj so nove sankcije večinoma sprejeli prav zaradi tega razloga. Takšno sodelovanje demokratov in republikancev je v kongresu sicer zelo redko. Ameriški predsednik se sicer nahaja pod velikim pritiskom zaradi preiskave posebnega preiskovalca Roberta Muellerja, ki preiskuje rusko vpletanje v volitve in morebitno sodelovanje Trumpove kampanje z Rusi. Mediji v ZDA so sicer v zadnjih mesecih objavili veliko število podatkov in informacij o tem, da so bili tudi najožjim članom Trumpove družine in predsedniške kampanje iz krogov, ki so blizu Rusiji ponujani obremenilni podatki o njegovi politični nasprotnici Hillary Clinton. Ameriški obveščevalci so prepričani, da se je Rusija vpletla v volitve na strani Trumpa proti demokratki Hillary Clinton in s tem se večinoma strinjajo kongresniki obeh strank. Donald Trump naj bi o tem še vedno dvomil, ob svojem prvem srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom naj bi ruskega predsednika tudi dvakrat vprašal, ali te obtožbe držijo, ruski predsednik pa jih je obakrat zanikal. Ameriške obveščevalne službe sicer kakšnih trdnih dokazov o tem, da naj bi prav Rusija stala za računalniškimi napadi na računalnike demokratske stranke sicer niso predstavili javnosti.

ZDA naj bi nove sankcije sprejele zaradi ruskega vmešavanja v lanske ameriške predsedniške volitve in priključitve ukrajinskega polotoka Krim Rusiji leta 2014, kjer so se prebivalci na podlagi pravice do samoodločbe odločili priključiti Ruski federaciji. Proti Iranu so sankcije uvedli zaradi nadaljevanja raketnega programa in zaradi podpore regionalnemu terorizmu, na koncu pa so kongresniki dodali še nove sankcije proti Severni Koreji zaradi njenega raketnega in jedrskega programa.

Ruski predsednik Vladimir Putin je že včeraj dejal, da bo Rusija morala odgovoriti na nove ameriške sankcije. »Ravnamo zelo zadržano in potrpežljivo, vendar bomo v določenem trenutku morali odgovoriti,« je dejal na novinarski konferenci po pogovorih s finskim predsednikom Saulijem Niinistom.

Dejal je tudi, da ni mogoče v nedogled tolerirati tovrstne predrznosti do Rusije, pri tem pa je očitno meril na nove sankcije, ki jih je v torek potrdil predstavniški dom ameriškega kongresa. »Tovrstna praksa ni sprejemljiva - uničuje mednarodne odnose in mednarodno pravo,« je še dejal glede sankcij. Ni pa podrobneje navedel, kakšen bo odgovor Rusije. »Videli bomo,« je pristavil in pojasnil, da še ni videl končne različice zakona o uvedbi sankcij. Putin je znova kritiziral tudi ameriške preiskave domnevnega vmešavanja Moskve v ameriške volitve. Po njegovi oceni ne gre za preiskavo, temveč stopnjevanje protiruske histerije v Washingtonu.

V prvem odzivu na sankcije je Rusija od ZDA že zahtevala, da ZDA omejijo število svojih zaposlenih v diplomatski misijo v Rusiji na isto število ruskih diplomatov, ki svoje naloge opravljajo v ZDA. To število je največ 455 diplomatov. Decembra lani je zaradi podobnih ukrepov moralo ZDA zapustiti 35 ruskih diplomatov. Ker je po oceni ameriških virov Rusiji zaposlenih okoli 1100 diplomatov to pomeni, da bo v najkrajšem času zaradi statusa »nezaželenih oseb« v Rusiji moralo svoje kovčke spakirati okoli 645 ameriških diplomatov z družinami.

Od prvega avgusta je Rusija suspendirala tudi pravico veleposlaništva ZDA, da uporablja svoje skladišče v Moskvi in vikend v Srebrnem boru. S temi ukrepi ruskega ministrstva za zunanje zadeve se je strinjal tudi Vladimir Putin. Rusija preučuje tudi omejitve pri prodaji ruskega obogatenega urana ZDA. ZDA so namreč v tem trenutku odvisne od teh prodaj, enako pa velja za titan, saj ameriško letalsko podjetje Boing na primer okoli tretjino titana uvaža iz Rusije. Največjo škodo zaradi sankcij ZDA bi sicer lahko imela ameriška podjetja, ki se v Rusiji ukvarjajo z informacijsko tehnologijo in prodajo hrane. Rusija ob tem ocenjuje tudi druge možnosti »asimetričnega odgovora«, zavrne pa lahko sodelovanje z ZDA pri pomembnih mednarodnih vprašanjih, kot je na primer ukrepanje proti Severni Koreji.

Evropska komisija: sankcije so »orodje ameriških industrijskih interesov«

Ruski predsednik je obžaloval poslabšanje odnosov med Rusijo in ZDA saj je prepričan, da so v Washingtonu odnose med državama žrtvovali za rešitev notranjepolitičnih vprašanj v ZDA v boju med Trumpom in njegovimi političnimi nasprotniki.

Kolumnist ruskega informativnega servisa Sputniknews Finian Cunningham je nove sankcije ocenil kot »absurdne« in kritiziral politiko ZDA: »To je tako absurdno. Največja odpadniška država na svetu, ki istočasno nezakonito bombardira in ubija civiliste v več državah sveta, prikrito oborožuje teroristične podaljške na Bližnjem vzhodu in se subverzivno vpleta v tuje volitve po vsem svetu si je vzela pravico, da druge podučuje o pravilnem ravnanju, ter se pri tem poslužuje finančnih ukrepov, ki izigravajo mednarodne zakone in pravila trgovanja… Znak bližnje ameriške samodestrukcije je jezna reakcija iz Evrope zaradi zadnjih sankcij. Evropejci se počasi, toda veliko prepozno pričenjajo zavedati, da Washington predrzno deluje zgolj v lastnem, sebičnem interesu, ter da je v ta namen, če je potrebno, pripravljen povzročati škodo tudi Evropi.«

Nove sankcije so namreč kritizirali tako v Evropski komisiji kot tudi v Nemčiji in Avstriji, kjer so prepričani, da s sankcijami ZDA uresničujejo svoj »skrit načrt«. Nemški zunanji minister je ostro kritiziral ZDA zaradi spodkopavanja evropske energetske varnosti, saj nove sankcije omogočajo tudi »kaznovanje« podjetij, ki EU dobavljajo ruske energente. S tem naj bi po prepričanju Evropske komisije sankcije postale »orodje ameriških industrijskih interesov.«