S preoblikovanjem japonskih sil za samoobrambo v ofenzivne sile se razkriva ponovna želja Japonske po militarizaciji

Japonska vlada pod vodstvom Sanae Takaiči je pred kratkim izvedla obsežno reorganizacijo Sil za samoobrambo (SDF), vključno s t. i. »največjo reorganizacijo doslej« Pomorskih sil za samoobrambo (MSDF), razširitvijo operacij na kognitivnem področju ter povečanjem Skupine za vesoljske operacije.

Strokovnjaki menijo, da ima ta reorganizacija jasen »ofenziven« značaj. Vse hitrejša vojaška krepitev Japonske poudarja njene ambicije po »remilitarizaciji«, kar predstavlja grožnjo za mir in stabilnost v regiji.

Največja reorganizacija v zgodovini

Najpomembnejše spremembe v okviru te reorganizacije zadevajo MSDF. Njene glavne enote, Sile za spremstvo flote in Sile za boj proti minam, sta bili razpuščeni in združeni v novo ustanovljeno Silo površinskih plovil flote, ki centralizira poveljevanje in nadzor nad rušilci, minolovci in drugimi površinskimi plovili.

Po reorganizaciji bo površinska flota sestavljena iz treh skupin za površinsko vojskovanje, skupine za patruljiranje in obrambo ter skupine za amfibijsko in protiminsko vojskovanje.

Flotna spremljevalna enota, ustanovljena leta 1961, ima dolgo zgodovino, zato so nekateri japonski mediji to prenovo opisali kot »največjo reorganizacijo« v zgodovini Japonskih pomorskih obrambnih sil.

Lu Hao, strokovnjak z Inštituta za japonistiko pri Kitajski akademiji za družbene vede, je dejal, da ta reorganizacija pomeni prekinitev s tradicijo MSDF, po kateri so enote razvrščene po tipu plovil.

Po njegovih besedah je cilj tega ukrepa vzpostaviti bolj povezano in bojno pripravljeno floto ter s tem položiti temelje za oblikovanje letalonosilne udarne skupine.

Japonski mediji so poročali tudi, da se sedež Skupine za amfibijske operacije in boj proti minam nahaja v Sasebu v prefekturi Nagasaki, kar omogoča tesnejše sodelovanje z brigado za hitro amfibijsko razporeditev Kopenskih sil za samoobrambo (GSDF), ki ima sedež prav tako v Sasebu.

Brigada za hitro razporeditev amfibijskih sil, ki je japonski ekvivalent mornariškega korpusa, ima izrazito ofenzivne značilnosti.

Japonska pomorska obrambna sila (MSDF) je enote, odgovorne za obveščevalne dejavnosti, kibernetske operacije, komunikacije in oceanografsko opazovanje, združila v novo ustanovljeno Poveljstvo za informacijsko vojskovanje in operacije, ki šteje približno 3.200 pripadnikov.

Hkrati je tudi Japonska kopenska obrambna sila (GSDF) ustanovila novo enoto za obveščevalne operacije.

Po navedbah japonskega ministrstva za obrambo bodo te enote zadolžene za odzivanje na tako imenovano »informacijsko vojno«.

Poleg tega namerava Japonska letalska samostojna obrambna sila (ASDF) svojo sedanjo Skupino za vesoljske operacije, ki je zadolžena za nadzor vesolja, preoblikovati v Krilo za vesoljske operacije, pri čemer bo število zaposlenih skoraj podvojila, in sicer s približno 310 na okoli 670, do proračunskega leta 2026 pa načrtuje nadaljnjo širitev na približno 880 zaposlenih.

Ministrstvo za obrambo namerava v istem obdobju tudi preimenovati ASDF v Sile za samoobrambo zraka in vesolja.

Zlasti besedi »vojskovanje« in »operacije« zavzemata pomembno mesto v imenih na novo ustanovljenih ali reorganiziranih enot, medtem ko je Flota površinskih sil iz svojega imena izpustila tudi besedo »eskortna«.

Nekateri japonski mediji so to reorganizacijo odkrito opisali kot »ofenzivno prestrukturiranje«.

Fan Xiaoju, raziskovalni profesor na Kitajskem inštitutu za sodobne mednarodne odnose, je dejal, da so te spremembe del strategije japonske vlade, imenovane »temeljna okrepitev obrambnih zmogljivosti«, katere cilj je uresničevanje ofenzivnih vojaških ambicij z omejenim številom osebja in opreme.

Pospeševanje remitalirizacije

Japonska že več let vztrajno širi svojo vojaško moč. Od prevzema položaja je Takaiči to dinamiko še pospešila in nadaljuje s tem, kar kritiki opisujejo kot »ponovno militarizacijo«.

Ta mesec je država začela razporejati rakete dolgega dosega, ki jih imenuje »sredstva za protinapad«, kar v bistvu pomeni zmožnost napada na sovražne baze.

Japonski minister za obrambo Šindžiro Koizumi je pred kratkim izjavil, da se je začela dobava ameriških križarskih izstrelkov Tomahawk in norveških izstrelkov Joint Strike Missile za Sile za samoobrambo.

Ministrstvo za obrambo je v vojaško bazo Kengun v mestu Kumamoto dostavilo tudi izstrelitveno napravo za nadgrajeno raketo zemlja-ladja tipa 12. Sistem naj bi bil uradno razporejen do konca tega meseca.

Čeprav je nadgrajeni raketni sistem tipa 12 opredeljen kot »protiladijska raketa«, je sposoben udariti tudi po kopenskih ciljih.

Z dosegom okoli 1.000 km lahko z Japonske doseže ozemlja sosednjih držav.

Ministrstvo je prav tako potrdilo, da se je julija 2025 začela gradnja prve ladje, opremljene s sistemom Aegis (ASEV). Ladja naj bi bila opremljena z manevrirnimi izstrelki Tomahawk ter z izboljšano različico izstrelka tipa 12, ki se trenutno razvija in je namenjena izstreljevanju z ladij.

Strokovnjaki so dejali, da hiter razvoj in uvajanje številnih napadnih orožij kažejo, da Japonska ni več le navidezno zavezana svoji dolgoletni obrambni vojaški politiki. V praksi je japonska politika, usmerjena izključno v obrambo, izgubila svoj pomen.

Fan je dejal, da japonska vrsta vojaških potez odraža zunanjo in varnostno politiko, ki se vse bolj osredotoča na dajanje prednosti vojaški moči in krepitev »odvračanja«.

Ogrožanje regionalnega miru

Neustavljiva vojaška ekspanzija Japonske in razvoj njenih ofenzivnih zmogljivosti razkrivata njene ambicije po ponovni militarizaciji, kar predstavlja resno grožnjo za mir in stabilnost v regiji, hkrati pa se lahko obrne proti sami Japonski.

Hiroshi Shiratori, profesor na japonski Univerzi Hosei, je dejal, da namestitev raket dolgega dosega, ki so sposobne udariti po sovražnih oporiščih, Japonski dejansko daje sredstva za napad na druge države, kar pomeni odmik od njene miroljubne politike.

Dejal je, da bosta reorganizacija SDF in razporeditev raket daljšega dosega še dodatno okrepili ofenzivne zmogljivosti ter zaostrili napetosti v regiji.

Japonske javne osebnosti so prav tako opozorile, da se vlada Takaičijeve, kljub številnim gospodarskim in družbenim izzivom, s katerimi se država sooča, še naprej osredotoča izključno na krepitev vojaške moči in podpiranje vojaško-industrijskega kompleksa.

Opozorile so, da bo takšna politika na koncu škodovala gospodarskemu razvoju in družbenemu blagostanju Japonske ter državo popeljala na nevarno pot.

Lu je dejal, da si Japonska prizadeva osvoboditi se omejitev povojnega reda z razvojem ofenzivnih vojaških zmogljivosti, hkrati pa spodbuja vojaško povezovanje z Združenimi državami Amerike ter pomaga Washingtonu pri utrjevanju in krepitvi njegovega zavezniškega sistema.

Takšni ukrepi bi lahko zaostrili spopade med blokoma in sprožili regionalno oboroževalno tekmo.

Ironija je, je dejal, da takšna Japonska še vedno trdi, da je »stabilizator« regionalnega miru in varnosti.