REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Ropanje Venezuele: ZDA že prodajajo venezuelsko nafto, denar gre na račune v Katarju

Ropanje Venezuele: ZDA že prodajajo venezuelsko nafto, denar gre na račune v KatarjuVir: Posnetek zaslona, X

Nekaj več kot teden dni je bilo potrebno, da sta predsednik ZDA in začasna predsednica Venezuele objavila nekaj podrobnosti o očitno precej prisrčnem pogovoru.

Delcy Rodriguez je pogovor opisala kot »spoštljiv«, Donald Trump pa je napovedal, da bo »Venezuela znova velika«.

Oba sta pogovor opisala pozitivno.

Za in pred spektakularno akcijo, ki se je odvila v Caracasu, je bilo veliko dogovorov. In zato se vojska Venezuele ni odzvala...

Tudi to kaže, da je bilo za in pred spektakularno akcijo, ki se je odvila v Caracasu, veliko dogovorov. In zato se venezuelska vojska ni odzvala...

V resnici je bila po pritiskih ZDA »predaja« Venezuele že dogovorjena do zadnjih podrobnosti, verjetno pa je sporen ostal le odhod Nicolasa Madura z oblasti.

Ali je za napad ZDA vedel ali pa so ga njegovi predali brez njegovega sodelovanja bomo verjetno izvedeli v prihodnosti.

Takrat bo tudi jasno, zakaj je moralo, če je bila kapitulacija Venezuele dogovorjena-  toliko ljudi, predvsem Madurovih varnostnikov – po nepotrebnem umreti?

Znano je, da se je brat Delcy Rodriguez v Dohi pogajal z predstavniki Trumpove administracije.

Zaradi blokade izvoza venezuelske nafte je bila država potisnjena v kot, zato je tudi pristala na ponižujoče pogoje prodaje svoje nafte preko ZDA, pod pogojem, da se država izogne vojni in intervenciji.

Ta dogovor kljub temu, da gre za povsem kolonizatorski rop, tudi »chavistom« omogoča nekaj več dohodkov, to pa je bilo na koncu odločilno.

Dogovor kljub temu, da gre za povsem kolonizatorski rop, tudi »chavistom« omogoča nekaj več dohodkov, to pa je bilo na koncu odločilno.

Venezuelska zgodba, ki so jo vsi spregledali, pa poteka tako:

ZDA so pravkar prodale venezuelsko nafto v vrednosti 500 milijonov dolarjev.

Denar je deponiran v Katarju.

Ne v ZDA. Ne v Venezueli. V Katarju.

Tukaj je razlog, zakaj ta podrobnost spremeni vse, kar mislite, da veste o tem, kaj se je v Venezueli zgodilo.

Denar je deponiran v Katarju. Ne v ZDA. Ne v Venezueli. V Katarju.

Venezuela dolguje 170 milijard dolarjev mednarodnim upnikom. Imetnikom obveznic. Naftnim podjetjem. Kitajski. Vsem dolguje denar.

Vsak dohodek od prodaje nafte na račun v ZDA ali Venezueli bi bil takoj zasežen s sodnim postopkom.

Zato je Trumpova administracija denar »parkirala« v Katarju.

Na »nevtralnem mestu«, kjer sredstva prosto tečejo z odobritvijo ZDA in brez tveganja zasega.

To ni »osvoboditev« Venezuele, ni sprememba režima in ne intervencija za konec »narkoterorizma«

To je prva operativna uvedba nove arhitekture za zajem suverenih virov.

Zaporedje je naslednje:

- 3. januar: Ugrabitev predsednika Venezuele

- 6. januar: Objava, da bodo ZDA »vodile« naftni sektor za nedoločen čas

- 9. januar: Podpis izvršnega ukaza s strani Donalda Trumpa, ki ščiti prihodke pred vsemi upniki

- 14. januar: Zaključek prve prodaje v vrednosti 500 milijonov dolarjev

Dvanajst dni od vojaške operacije do zajetja prihodkov je izjemna hitrost. Irak je po letu 2003 potreboval šest let, da je podpisal prve večje naftne pogodbe. Tuja podjetja so delovala po iraški zakonodaji. Prihodki so šli na iraške račune.

Venezuela 2026 ponuja drugačen model: ameriška vlada neposredno trži nafto, zaključi prodajo in izkupiček nakaže na račune, ki jih nadzoruje Washington v tretjih državah.

To se še nikoli ni zgodilo. Ne v Iraku. Ne v Libiji. Ne v Kuvajtu. Nikjer od leta 1945.

Izvršni ukaz je ključni dokument. Določa, da so venezuelski prihodki od nafte izvzeti iz vseh zahtevkov upnikov, vseh pravnih sodb, vse mednarodne arbitraže.

Izvršni ukaz je ključni dokument. Določa, da so venezuelski prihodki od nafte izvzeti iz vseh zahtevkov upnikov, vseh pravnih sodb, vse mednarodne arbitraže.

Z enim samim podpisom je 170 milijard dolarjev pravnih obveznosti postalo neizvršljivih.

Mednarodna pravna arhitektura, ki se je gradila več kot 80 let, je bila zaobidena s Trumpovim izvršnim ukazom in računom v Dohi.

Izvršni direktor ExxonMobila je na srečanju v Beli hiši prejšnji teden Venezuelo označil za »neprimerno za naložbe«. Ima prav, a za Trumpa to ni pomembno.

Ko ameriška vlada nadzoruje tok prihodkov, ga ščiti pred sodišči in obljublja, da bo »zadevo zelo olajšala«, je stari investicijski račun zastarel.

Predsednica Venezuele natančno ve, s kakšno roparsko, izkoriščevalsko sosedo ima opraviti - a očitno si vojaškega odpora zoper ZDA ni želela.

Vsak narod z ogromnimi naravnimi viri, vlado, katere legitimnost je mogoče izpodbijati, in nezadostnim vojaškim odvračanjem je pravkar lahko videl, kako se ta neokolonializem izvaja v realnem času.

Venezuela ima več kot 303 milijarde sodčkov dokazanih rezerv nafte. Največje na Zemlji.

ZDA zdaj nadzorujejo tok prihodkov. Ker se nafta prodaja za dolarje to krepi tudi dolar. To ni zgodba o Trumpu ali Maduru ali intervencijski etiki. To je rojstvo nove imperialne arhitekture.

ZDA zdaj nadzorujejo tok prihodkov. Ker se nafta prodaja za dolarje to krepi tudi dolar.

To ni zgodba o Trumpu ali Maduru ali intervencijski etiki.

To je rojstvo nove imperialne arhitekture.

In zakaj je vlada v Venezueli pristala na kaj takega?

Zato, ker so ZDA z zasegi tankerjev praktično onemogočile prodajo sankcionirane venezuelske nafte njenim zaveznicam.

Vir: Truth Social

Ob tem so skladišča Venezuele in podjetja PDVSA že polna in bi zato morali začeti zmanjševati proizvodnjo, ki je itak padla na 20 odstotkov nekdanje.

Ob tem po novem mehanizmu Venezuela lahko nafto prodaja po tržnih cenah.

ZDA sicer ohranjajo nadzor nad tem, kam denar odteka in to pomeni, da mora Venezuela velike nakupe opreme opravljati v Združenih državah, toda denarja je zdaj več kot bi ga bilo, če bi se ista nafta prodala Kitajski ali drugim državam po znižanih cenah.

Hkrati pa ZDA še zdaleč ne nadzorujejo Venezuele.

Za to bi morale državo okupirati – za to pa nimajo ne sredstev in ne volje. Zato je tudi venezuelska vlada v rokah imela nekaj kart, kljub sankcijam in ogromnem pritisku ZDA.

Hkrati pa ZDA še zdaleč ne nadzorujejo Venezuele. Za to bi morale državo okupirati – za to pa nimajo ne sredstev in ne volje.

Sanje Donalda Trumpa o investicijah 100 milijard dolarjev, ki bi lahko dvignile proizvodnjo bodo ostale verjetno le na papirju.

A to ni pomembno, dokler se lahko ZDA in klika okoli Donalda Trumpa bogatijo na račun venezuelske nafte.

Pri tem ti dohodki zaradi računov v Katarju, kjer imajo ZDA veliko oporišče, tudi ne bodo pod nadzorom ameriških in venezuelskih oblasti.

Katar je dobil zaščito pred Izraelom, vsi v krogu prodaje pa del kolača.

Vir: Posnetek zaslona, X

Najmanj bodo znova dobili venezuelski delavci in kmetje.

Gre seveda za izkoriščanje in rop, ki ga izvajajo ZDA. Ob pomoči venezuelske vlade, ki pa je bila stisnjena v kot.

Okoli 20-30 odstotkov dohodkov od teh prodaj naj bi na koncu prišlo v Venezuelo.

Gre seveda za izkoriščanje in rop, ki ga izvajajo ZDA.

Ob pomoči venezuelske vlade, ki pa je bila stisnjena v kot.

A očitno je za Venezuelo tudi po oceni sedanje »chavistične« vlade to bolje, kot da postane druga Libija ali Sirija.

Venezuela je izgubila pomembno bitko, ne pa še vojne.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek