REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

TaTrenutek -
Cenzura Insajderja na Facebooku se ob globalni hajki na svobodo medijev krepi, a obljubljamo: ne bomo popustili! Zapri 

Rokovanje velesil: Biden in Putin iskala skupne točke in se trudila, da ne bi »izpadla slabiča«

Rokovanje velesil: Biden in Putin iskala skupne točke in se trudila, da ne bi »izpadla slabiča«Vladimir Putin in Joe Biden, snidenje v Ženevi. Vir: Twitter

V Ženevi sta se končno sestala ruski predsednik Vladimir Putin in ameriški predsednik Joe Biden.

Le nekaj mesecev po vpadu Trumpovih protestnikov v Kapitol in pred ruskimi volitvami naslednje leto želita oba pustiti vtis močnih voditeljev, zato sta po koncu srečanja oba predsednika imela ločene tiskovne konference.

Že iz kratkega pregleda glavnih poudarkov ameriških in ruskih medijev o srečanju je jasno, kaj je glavni interes in glavni problem obeh.

Spornih točk, kjer imata državi povsem nasprotne poglede je toliko, da jih je težko našteti, skupen interes obeh pa je, da vsaj ustavita nadaljnje poslabševanje odnosov.

Istočasno oba predsednika ne želita pustiti slabega vtisa na svoje volivce.

Le nekaj mesecev po vpadu Trumpovih protestnikov v Kapitol in pred ruskimi volitvami naslednje leto želita oba pustiti vtis močnih voditeljev, zato sta po koncu srečanja oba predsednika imela ločene tiskovne konference.

Leta 2018, ko sta se v Helsinkih sestala Putin in nekdanji ameriški predsednik Donald Trump, sta predsednika pred novinarje stopila skupaj.

Pogovori so sicer potekali v vili La Grange, zgrajeni v 18. stoletju, od koder je čudovit pogled na Ženevsko jezero.

Vila la Grange
Vila la Grange. Vir: Twitter

Odnosi med državama so kljub temu na najnižji točki po koncu hladne vojne, simbolično pa se to vidi že z izbiro kraja srečanja – v nevtralni Švici oziroma v Ženevi, kot pogosto v času hladne vojne.

Peking ni ostal dolžan Washingtonu. Spomnil je, da so Združene države Amerike brez dovoljenja Varnostnega sveta OZN 78 dni bombardirale ZRJ in Srbijo ter da je imperialistična vojaška zveza NATO velikokrat vodila vojne, pri čemer dolguje davek v krvi tudi Kitajski zaradi bombardiranja njenega veleposlaništva v Jugoslaviji leta 1999.

Rdeča nit Bidnovih pogovorov z zavezniki v G7 in zvezi NATO sta bili Rusija in Kitajska, velesili, ki, kot je po ponedeljkovem zasedanju zveze NATO v Bruslju sporočil Biden, »v čezatlantsko solidarnost skušata zabiti klin.«

Voditelji zveze NATO so sicer omenjali demokratične vrednote zavezništva, ki jih Kitajska in Rusija ne delita, in so bili v sklepih prvič ostri do Pekinga – ker kitajske ambicije po njihovem predstavljajo »sistemske izzive na pravilih temelječemu mednarodnemu redu.«

Toda Peking ni ostal dolžan Washingtonu.

Spomnil je, da so Združene države Amerike brez dovoljenja Varnostnega sveta OZN 78 dni bombardirale ZRJ in Srbijo ter da je imperialistična vojaška zveza NATO velikokrat vodila vojne, pri čemer dolguje davek v krvi tudi Kitajski zaradi bombardiranja njenega veleposlaništva v Jugoslaviji leta 1999.

Kitajska tudi zavrača na pravilih temelječ mednarodni red, ki ga promovirajo ZDA.

Ta pravila zato niso enaka pravilom mednarodnega prava, ki pa v resnici veljajo za vse države sveta.

Gre namreč za sporno besedno zvezo - »na pravilih temelječ mednarodni red« je nekaj, kar večina držav sveta ne priznava za nekaj obvezujočega, kot del občega mednarodnega prava, saj gre v resnici za t. i. »zahodna« pravila, ki jih ZDA in članice EU pogosto spreminjajo ali interpretirajo po svoje.

Ta pravila zato niso enaka pravilom mednarodnega prava, ki pa v resnici veljajo za vse države sveta.

Prav zato ni bilo pričakovati »dramatičnega preboja« na tokratnem snidenju ruskega in ameriškega predsednika v Ženevi, ocenjuje ameriški CNN.

ZDA si ob tem želijo izpustitev Paula Whelana, ki je v Rusiji zaprt zaradi vohunjenja, in tudi Trevorja Reeda, ki prestaja zaporno kazen zaradi ogrožanja policistov v vinjenem stanju, prav tako pa bodo svoje koncesije Rusiji verjetno vezali na položaj Alekseja Navalnega.

Ob tem sta se oba predsednika pogovarjala o covidu-19, situaciji v Siriji in Libiji, kjer bi državi lahko našli celo nekatere skupne interese, o Afganistanu, Severni Koreji, kibernetskem kriminalu, Ukrajini, Tajvanu, jedrskem oboroževanju in tako naprej…

Na začetku srečanja je ob rokovanju prišlo do nenavadnega dogodka, ko je ena od novinark, (šlo je za Bloombergovo poročevalko iz Bele hiše Jennifer Jacobs, ki spremlja Bidna na vsakem koraku) glasno zaklicala Putinu in ga vprašala, zakaj se tako zelo boji Navalnega?

Ali si lahko kdo zamisli, da bi kakšen ameriški korporacijski novinar kričal na Bidna, zakaj ga je tako zelo strah Juliana Assangea?

Putin ji ni odgovoril, Joe Biden pa ji je naklonil nasmešek.

Toda nato se je na Twitterju oglasil slavni Glenn Greenwald in kričeči novinarki dal lekcijo.

Vprašal je namreč, ali si lahko kdo zamisli, da bi kakšen ameriški korporacijski novinar kričal na Bidna, zakaj ga je tako zelo strah Juliana Assangea?

Zapisal je tudi, da je zmeraj lahko obsojati dejanja države, ki jo tvoja država vidi kot Sovražnika.

In da je veliko težje - kljub temu, da bi bilo mnogo bolj smiselno - problematizirati represivno početje lastne vlade.

Da velikega napredka na pogovorih ne bo pa je bilo jasno že dan pred vrhunskim srečanjem.

Dan pred srečanjem je Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov namreč ocenil, da so ob vseh pozitivnih besedah, ki jih je mogoče slišati iz ZDA govorjenja o »obkoljevanju« Rusije vseeno napaka enako kot ocene, da je proti Rusiji potrebno uporabiti »pritisk« in »kaznovati« Rusijo.

Komentatorji tudi niso spregledali, da si je pozabljivi Biden za srečanje s Putinom dal narediti posebne opomnike...

Povedano drugače, ZDA si želijo, da bi se Rusija v njihovem sporu s Kitajsko držala čim bolj postrani, pa čeprav v tem trenutku nič ne kaže, da se bi Rusija, precej trdna zaveznica Kitajske, za tako radikalno spremembo smeri lahko tudi res odločila.

Po oceni Bidnovega svetovalca za nacionalno varnost Jacka Sullivana bi državi kljub vsem razlikam lahko sodelovali predvsem glede Sirije, kjer je v zraku vprašanje poteka humanitarnih koridorjev, vprašanja Arktika in »strateške stabilnosti.«

Povedano drugače, ZDA si želijo, da bi se Rusija v njihovem sporu s Kitajsko držala čim bolj postrani, pa čeprav v tem trenutku nič ne kaže, da se bi Rusija, precej trdna zaveznica Kitajske, za tako radikalno spremembo smeri lahko tudi res odločila.

Po drugi stani pa si je Vladimir Putin, ki ga je Biden nedavno označil za »morilca« prizadeval za zniževanje napetosti s pohvalo Bidnovemu »profesionalizmu« glede podaljšanja veljavnosti novega sporazuma START.

Putin se je prav tako zahvalil Bidnu, ker je dal pobudo za tokratno srečanje – pa čeprav je pred tem Biden zelo nerodno zavrnil Putinov predlog, da oba razpravljata o vseh vprašanjih odkrito, pred kamerami.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke