REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Razkrit še en transkript: O čem sta govorila Clinton in Jelcin?

Razkrit še en transkript: O čem sta govorila Clinton in Jelcin?Treba je ustvariti nekakšen kartel - vključno z ZDA, Rusijo in evropskimi državami -, ki bo pripomogel k krepitvi mednarodne varnosti, je takrat dejal Jelcin. Vir: Posnetek zaslona, X

Nekdanji ruski predsednik Boris Jelcin je januarja 1994 na srečanju z ameriškim kolegom Billom Clintonom v Novo-Ogarjovu dejal, da bi morala biti Rusija v primeru širitve čezatlantskega zavezništva prva, ki naj bi postala članica Nata, je razvidno iz prepisa pogovora, ki ga je objavil Arhiv nacionalne varnosti ZDA.

Poleg tega je Jelcin izjavil, da bi ruskemu zgledu po tem lahko sledile tudi druge države srednje in vzhodne Evrope.

»Treba je ustvariti nekakšen kartel, vključno z ZDA, Rusijo in evropskimi državami, ki bo pripomogel k krepitvi mednarodne varnosti,« je takrat dejal Jelcin.

Kot izhaja iz prepisa pogovora, pa se je Clinton na predlog ruskega voditelja odzval »zelo zadržano« in omenil »veličino Rusije, ne pa ideje o oblikovanju skupnosti držav, ki jo je predlagal Jelcin ali članstvo države v Natu.«

Glede na prepis je Clinton z Jelcinom govoril o »odnosu zaupanja«, pri čemer je poudaril, da bi »lahko državam Evrope zagotovil stoletje miru ali več«.

V dokumentih s katerih je umaknjena oznaka tajnosti se navaja, da so ljudje iz Clintonovega kroga imeli Jelcina za »najpomembnejšega kolega«.

Na primer, direktor oddelka za načrtovanje politike State Departmenta Anthony Lake je v memorandumu decembra 1993 pred Clintonovim obiskom v Moskvi opozoril na prihajajoči »boj glede vrste težkih vprašanj in izzivov za medsebojne odnose,« ob tem pa je Jelcina označil za »morda najpomembnejšega tujega kolega.«

Tudi ruska stran je razkrila prepis pogovora med Jelcinom in Clintonom na enem od njunih srečanj v devetdesetih letih.

Predsednik Združenih držav Bill Clinton in predsednik Ruske federacije Boris Jelcin sta se skupaj s svojimi glavnimi svetovalci srečala z ameriškimi in ruskimi poslovnimi voditelji v kabinetu Bele hiše v Washingtonu, da bi razpravljali o ameriških naložbah v Rusiji, 28. septembra leta 1994. Vir: Posnetek zaslona, arhiv Bele hiše

Nekdanji ameriški predsednik je Jelcinu ponudil velike naložbe v Rusiji v zameno za soglasje Moskve za širitev Nata proti vzhodu stare celine.

Jelcin naj bi v odgovoru na Clintonov predlog dejal, da je ukrep podoben podkupnini v zameno za to, da bi Rusija dovolila širitev Nata v škodo svojih interesov, tri mesece kasneje, maja 1997, pa je zavrnil podpisati tajni aneks k Ustanovnemu aktu Rusija-NATO.

Clinton je medtem Rusijo označil za »eno najboljših možnosti za naložbe« in predlagala krepitev sodelovanja med ruskimi in ameriškimi podjetji.

»Če bo Rusija še naprej razvijala svoje gospodarstvo, potem je Moskva lahko odličen partner tudi na drugih področjih,« je takrat dejal Clinton.

Aprila 2022 je Clinton napisal kolumno za The Atlantic, v kateri navaja, da je Borisu Jelcinu in Vladimirju Putinu predlagal, naj se Rusija pridruži Natu.

»Ves ta čas smo držali vrata Nata odprta za vstop Rusije, kot sem jasno povedal Jelcinu, nato pa njegovemu nasledniku Vladimirju Putinu,« je v kolumni zapisal nekdanji ameriški predsednik.

Širitev Nata, ki je bila predmet pogajanj med Clintonom in Jelcinom leta 1994, se je zgodila pet let kasneje, leta 1999, ko so se Severnoatlantskemu zavezništvu pridružile tri države: Madžarska, Poljska in Češka.

Pet let pozneje, leta 2004, se je zavezništvu pridružilo sedem držav, med njimi tudi države nekdanje ZSSRLitva, Latvija in Estonija.

Blok je bil v letih 2009, 2017 in 2020 tudi razširjen, po začetku posebne operacije pa sta se zavezništvu pridružili še  Švedska in Finska.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek