REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kdo se še boji Bundeswehra: Kaj si Francija in Poljska mislita o nemški militarizaciji

Kdo se še boji Bundeswehra: Kaj si Francija in Poljska mislita o nemški militarizacijiPariz in Varšava se ne bojita ponovitve druge svetovne vojne, temveč izgube statusa v EU in Natu – in možnosti, da Nemčija ne bo ostala sovražnica Rusije. Vir: Posnetek zaslona, X

Ambiciozni načrti Nemčije za remilitarizacijo vzbujajo zaskrbljenost v Franciji in na Poljskem, vendar iz povsem drugih razlogov, poroča Politico.

Berlin načrtuje, da bo do konca tega desetletja »kaotični« Bundeswehr spremenil v največjo vojsko v Evropi, z najsodobnejšimi tanki, letali, raketami in brezpilotnimi letalniki. V Parizu se bojijo, da bo to ravnotežje znotraj EU premaknilo proti vzhodu, medtem ko v Varšavi menijo, da je to odlično, vse dokler je usmerjeno proti Rusiji.

»Če nam je resnično mar za kolektivno obrambo, ne moremo vsem reči, naj porabijo več za obrambo, Nemcem pa 'ne, vam ni treba',« je dejal Marek Majerowski, nekdanji poljski veleposlanik v Izraelu in ZDA.

Pawel Zalewski, namestnik poljskega obrambnega ministra, meni, da je treba nemške načrte gledati v kontekstu dejstva, da se oborožuje celotna Evropa in da Poljska že ima »največjo kopensko vojsko v Evropi«.

Vendar je dodal, da Varšava na to ne gleda skozi prizmo leta 1939, temveč skozi »prorusko« politiko Angele Merkel.

»Zgodovinsko gledano situacija, v kateri Nemčija združuje svojo gospodarsko moč z vojaško, vedno vzbuja strah,« je dejal Zalevski in dodal: »Nemčijo pozivamo, naj pokaže, kako močno namerava braniti mednarodni red pred Rusijo. To moramo nenehno preverjati. Ničesar nismo pozabili.«

Medtem ko v Varšavi verjamejo, da bosta Poljska in Nemčija skupaj »branili vzhodni bok« Nata, v Parizu prevladuje vzdušje skepticizma in zaskrbljenosti, kjer je nezaupanje do Berlina globoko zakoreninjeno v vojaški industriji.

»Ne bo jim treba vojaško vdreti v Alzacijo, ko jo bodo lahko kupili,« so za »Politico« povedali anonimni francoski uradniki, pri čemer so merili na regijo, skozi katero je leta 1940 potekal napad Hitlerjevih sil na Francijo.

Nemško oboroževanje grozi, da bo porušilo desetletja tihega dogovora znotraj EU: Berlin nadzoruje denar, Pariz pa vojsko.

Nemci načrtujejo, da bodo do leta 2029 za obrambo porabili 153 milijard evrov na leto, kar je približno 3,5 odstotka BDP, kar je skoraj dvakrat več od francoskih načrtov za 80 milijard evrov do leta 2030.

V tem času naj bi Poljska letos porabila 44 milijard, kar je 4,7 odstotka BDP. Medtem ko Pariz in Varšavo omejujejo primanjkljaji, velik državni dolg in predpisi EU, Berlin teh težav nima.

Namesto da bi nadzor nad nakupi orožja prepustila Evropski komisiji, namerava Nemčija uporabiti 346. člen Listine EU in obiti predpise o konkurenci, da bi dala prednost domačim proizvajalcem.

Dokumenti, v katere je imel vpogled »Politico«, kažejo, da naj bi Bundestag do konca leta 2026 odobril vojaške pogodbe v vrednosti 83 milijard evrov. Ta doslej nevidena širitev je le uvod v 377 milijard evrov vreden »seznam želja« Bundeswehra, ki vključuje več kot 320 novih vrst orožja.

Kljub ameriškim fantazijam bo manj kot 10 odstotkov tega denarja šlo ameriškim podjetjem.

V tem času se je Berlin sprl z Madridom in Parizom glede projekta novega lovskega letala FKAS. Projekt, vreden 100 milijard evrov, ki naj bi bil dragulj v kroni sodelovanja treh držav, se je zapletel v spore glede porazdelitve obveznosti in dobička.

Nemci zdaj razmišljajo o možnosti izključitve Francije iz projekta, če pa se bo umaknila tudi Španija, imajo že predlog za sodelovanje s Švedsko in Veliko Britanijo.

Vse to povzroča nespečnost v Parizu, kjer je FKAS tudi politični projekt, katerega izguba bi vplivala na jedrski program Pariza. Eric Trappier, direktor podjetja »Dassault«, je francoski parlament že opozoril, da je takšen razvoj razmer zaskrbljujoč, poroča »Politico«.

V tem času v Berlinu vlada vzdušje navdušenja.

Christoph Schmid, član socialnih demokratov v obrambnem odboru Bundestaga, pravi, da ga »po vsem svetu« prosijo, naj Nemčija prevzame več odgovornosti.

»Pričakujejo, da bo Nemčija končno svoji gospodarski teži dodala ustrezno obrambo,« je povedal za bruseljski časnik.

Celo Američani, ki so od leta 1945 prevladujoča vojaška sila v zahodni Evropi, nimajo nič proti – se vsaj tako zdi.

»Ponovno oboroževanje Nemčije je dobra stvar, do neke mere,« se je pošalil ameriški predsednik Donald Trump, ko je junija, pred obletnico izkrcanja zaveznikov v Normandiji, sprejel nemškega kanclerja Friedricha Merza.

»Imeli vas bomo na očeh,« je ob tem dodal Trump.

Toda težave, v katerih se je nemško gospodarstvo znašlo zaradi pomanjkanja virov energije – predvsem zaradi odpovedi ruskemu poceni plinu, pa tudi zaradi sprejetja »zelene agende« – so nekako izostale iz analize »Politica«.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke