Rast in misija nemogoče

Analitiki Mednarodnega denarnega sklada so nam krepko zvišali napoved letošnje gospodarske rasti in s tem verjetno najbolj razveselili našo vladajočo politično elito, ki si to že pripenja med svoje zasluge in predvolilne dosežke, v Delu piše Miha Jenko.

Ob izpolnitvi napovedi bomo letos tako končno dosegli realno raven BDP iz predkriznega obdobja, kar je makroekonomski dosežek, ki vzbuja mešana čustva. Olajšanju, da se bliža konec izgubljenega desetletja, se pridružuje vprašanje, zakaj šele letos nadaljujemo pot s točke razvoja, kjer smo bili že davnega leta 2008.

Vzrokov za naše zdajšnje gospodarsko okrevanje je več in vsaj nekateri od njih bodo kmalu splahneli, pa tudi zunanja konjunktura ne bo trajala večno. Zato je zdaj skrajni čas za premislek, kako naprej, kako postaviti sistem, s katerim bomo vzdržno rasli in hkrati tudi lažje ublažili šoke prihodnjih kriz, ki se bodo nekoč zagotovo spet zgodile.

"Reformski" domet treh vladnih partneric zdaj seže do dogovora o vsaj zasilni uskladitvi političnih interesov pri zdravstveni reformi in demografskem skladu. To pa je verjetno tudi vse. Sicer pa bo največja politična preizkušnja in evidenca opravljenih strukturnih reform na vrsti jeseni, ob pripravi državnega proračuna 2018.

Za državo, ki gospodarsko tako zgledno raste, kot menda letos Slovenija, se pač spodobi, da si v letu debelih krav v svojem proračunu ustvari tudi nekaj zaloge za slabše čase, sklene komentator.