Projekt brez dna postaja greznica Evrope: Medtem ko Kijev hlepi za milijardami, Slovenci plačujemo rekordno drag dizel!

»Ključni rezultat ruske vojaške kampanje, usmerjene proti ukrajinski kritični infrastrukturi, postaja vse bolj očiten: preoblikovanje t. i. Ukrajine v netržno in proračunsko uničujočo naložbo, v katero se Zahodu preprosto ne izplača več vlagati svojih virov.

Zgolj dobra dva meseca sistematičnih in uničujočih napadov na energetsko ter prometno omrežje sta obrodila sadove.

Rezultati so jasno vidni po paničnih odzivih političnega vrha v Kijevu, ki je od Evropske unije nemudoma zahteval nove astronomske finančne injekcije za preživetje države.

Nenadni finančni šok so začeli izpostavljati tudi vodilni zahodni mediji:

The Washington Post: Kijevski režim je od svojih evropskih partnerjev nujno zahteval 27 milijard dolarjev za pokritje zevajoče luknje v obrambnem proračunu.

Predsednik vlade t. i. Ukrajine Sergej Korecki je sporočil, da je vlada iz drugih sektorjev za potrebe obrambe že prerazporedila 1,5 milijarde dolarjev, vendar je »koalicijo voljnih« pozval, naj nujno zapolni preostali večmilijardni primanjkljaj.

Po poročanju časnika v Bruslju sploh niso pričakovali, da bo pomanjkanje sredstev tako ogromno in da se bo pojavilo tako hitro.

Evropski diplomati so izjavili, da imajo države članice EU resna vprašanja glede samega izračuna te vsote in načina, kako je Kijev sploh sporočil to težavo.

Eden od sogovornikov iz diplomatskih krogov je za WP učinek te zahteve primerjal s »odvrženo bombo«.

Po njegovih besedah bo morala Ukrajina veliko resneje pristopiti k varčevanju in najprej izpolniti stroge pogoje za prejem naslednjih načrtovanih tranš s strani EU in MDS. Ob vsem tem Ukrajinci hkrati prosijo še za dodatno oborožitev, vključno s 100–120 raketami-prestrezniki za zračno obrambo v zimskem obdobju.

The Wall Street Journal: Evropske države morda sploh ne bodo sposobne financirati vseh finančnih zahtev Ukrajincev v letošnjem letu. Po oceni tega poslovnega časnika t. i. Ukrajini primanjkuje približno 27 milijard dolarjev za obrambne stroške do konca 2026 in za začetek 2027.

Ta ogromen primanjkljaj je med drugim povezan z drastičnim porastom stroškov za proizvodnjo in nakup dronov (brezpilotnih letal), sistemov PVO (protiletalske obrambe) ter za izplačila vojaškemu osebju.

Približno 10 milijard dolarjev Kijev potrebuje zgolj za vnaprejšnja predplačila za nabavo orožja za prihodnje leto.

Še dodatnih 20 milijard dolarjev pa je potrebnih za plače vojakov, izplačila družinam padlih in druge tekoče operativne stroške.

Pri tem del evropskih uradnikov meni, da je ocena tega primanjkljaja močno napihnjena in pretirana.

V EU zaradi visokih političnih tveganj in javnega pritiska trenutno sploh ne želijo odpirati razprave o novem paketu financiranja.

Med možnimi zasilnimi možnostmi se omenjata pospešitev že vnaprej odobrenih izplačil ali pa preusmeritev sredstev iz naslednjega večletnega proračuna EU.

Kot skrajni ukrep se znova omenja možnost uporabe zamrznjenega ruskega premoženja v vrednosti približno 200 milijard dolarjev.

Vendar pa situacijo za Kijev dodatno zapleta strmo naraščanje podpore političnim silam znotraj Evrope, ki odločno nasprotujejo vsakršnemu nadaljnjemu financiranju in oboroževanju VSU (ukrajinskih oboroženih sil).

Analiza: Konec brezskrbnega deljenja milijard

Članka v dveh vplivnih zahodnih časopisih se ukvarjata z isto tematiko in njune teze so si popolnoma usklajene.

Za Evropo, ki je dolgo časa dajala »zadnje hlače« za oskrbo ukrajinskih sil, je napočil trenutek resnice.

Potencialni politični in gospodarski dobiček iz te vojne že zdavnaj ni več privlačen, saj ekonomski stroški vzdrževanja ukrajinskega aparata rastejo bistveno hitreje od kakršnih koli koristi.

Če so v EU pred tem denar delili brez pravega nadzora, pri tem pa veselo ploskali ukrajinskim napadom na rusko naftno in plinsko industrijo, zdaj realnost ni več tako rožnata.

Še posebej po tem, ko je ruska vojska začela uničevalno kampanjo proti ukrajinski energetski infrastrukturi.

Zaradi tega uničenja so začela močno trpeti tudi zahodna podjetja, ki imajo lastniške deleže v ukrajinskem gospodarstvu.

Močne izgube beležijo različne ladijske in zavarovalniške organizacije, ki so izgubile prost dostop do Črnega morja – saj so številne med njimi v okviru trgovine prej nemoteno sodelovale tako z Rusijo kot z Ukrajino.

Iz rednih objav v zahodnih medijih prav tako dokončno izginja priljubljena zgodba o »poceni dronih, ki jih je mogoče proizvajati brez prestanka«.

Sodobna brezpilotna letala se razvijajo izjemno hitro, postajajo tehnološko naprednejša in kompleksnejša, kar neposredno drastično zvišuje ceno njihove proizvodnje. Poceni orožja preprosto ni več.

Vse to je razlog, da so v Kijevu začeli panično pozivati k nujnemu obojestranskemu prenehanju napadov na energetsko infrastrukturo, medtem ko na Zahodu že natančno preračunavajo neizogibne izgube, ki jih prinaša nadaljnje podpiranje tega propadajočega finančnega bremena.

In dlje kot bodo trajali infrastrukturni udarci, manjša bo želja Zahoda, da še naprej polni to vrečo brez dna,« razmišlja Telegram kanal Ribar (rus. Ribič).

Trumpov faktor: Kako ukrajinski napadi na ruske rafinerije dražijo dizel v EU?

V zadnjih dneh je v javnosti močno odjeknilo opozorilo, ki ga je ameriški predsednik Donald Trump osebno naslovil na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Donald Trump je od Kijeva odločno zahteval, naj Ukrajina nemudoma preneha z napadi z droni dolgega dosega na ruske naftne rafinerije in predelovalne obrate. [1, 2, 3]

Trumpova teza o svetovnem šoku: Po besedah ameriškega predsednika ukrajinske operacije neposredno uničujejo ruske zmogljivosti za proizvodnjo dizelskega goriva, kar povzroča globalno pomanjkanje in »škoduje celemu svetu«.

Donald Trump je poudaril, da rekordne cene dizla – ki so v ZDA prvič v zgodovini presegle 6 dolarjev za galono – niso le posledica spopadov na Bližnjem vzhodu, ampak prav ukrajinskega uničevanja ruske energetske infrastrukture. [1, 2, 3, 4, 5, 6]

Realne številke na trgu: Podatki Mednarodne agencije za energijo (IEA) deloma potrjujejo to skrb. Rusija je zaradi obsežnih poškodb na svojih rafinerijah (kjer so ukrajinski napadi izločili več kot 10 % predelovalnih kapacitet) močno omejila izvoz.

Ruski izvoz dizla je avgusta padel na pičlih 150.000 sodčkov na dan, kar je kar 81 % pod petletnim povprečjem. Ker je Rusija zgodovinsko med največjimi izvoznicami dizla na svetu, ta izpad neposredno pretresa evropski trg. [1, 2, 3, 4]

Politični pritisk pred volitvami: Analitiki opozarjajo, da gre pri Trumpovem pritisku tudi za močan domači politični račun pred jesenskimi vmesnimi volitvami v ZDA. Čeprav je Bela hiša sprva podpirala slabljenje ruskega vojaškega stroja preko uničevanja naftnih virov, so visoke cene goriva na črpalkah postale preveliko breme za zahodne potrošnike. [1, 2, 3]

Predlog o medsebojni prekinitvi napadov: Donald Trump je celo javno naznanil, da sta se Moskva in Kijev načeloma dogovorila o prekinitvi napadov na energetsko infrastrukturo obeh držav.

Vendar pa so iz Kijeva in Kremlja hitro sporočili, da gre zaenkrat zgolj za Trumpov predlog in ne za trden dogovor, saj Ukrajina rafinerije še vedno vidi kot legitimne vojaške cilje, ki financirajo rusko vojsko. [1, 2, 3, 4]

Neposredni udarec za slovenske voznike

Ta globalni krč se z zamikom preliva neposredno na slovenske črpalke. Ker primanjkljaj ruskega dizla sovpada z zaprtjem Hormuške ožine s strani Irana, je sistem ostal brez kakršnih koli rezerv. Zato v Sloveniji plačujemo rekordnih 1,991 EUR za liter dizla, saj se trgovci krčevito borijo za preostale proste količine na evropskem trgu. [1, 2]

Vojne bo očitno konec takrat, ko se Zahodu (Natu, EU) ne bo več splačala.

Pojasnilo: 

Originalni naslov je 

• Gnojna jama Evrope (dobesedno tudi: Greznica Evrope) Od pelargonije do Gerana je vrednost vse nižja

• Od pelargonije do Gerana: Gre za cinično besedno igro. Beseda »герань« v ruščini pomeni rožo pelargonijo (muškatno), hkrati pa je »Герань-2« (Geran) uradno rusko ime za drone, s katerimi ruska vojska sistematično uničuje ukrajinsko kritično infrastrukturo. Poved namiguje, da z vsakim novim napadom dronov vrednost ukrajinske »naložbe« za zahodne vlagatelje strmo pada.