REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Prikrita resnica vojne v Ukrajini (4): Kako Zahod obvladuje svet s plenilsko ekonomijo in omejevanjem suverenosti ?

Prikrita resnica vojne v Ukrajini (4): Kako Zahod obvladuje svet s plenilsko ekonomijo in omejevanjem suverenosti ?Slovenija je bila nekoč na pravi strani - izkoriščanih držav. Danes služi kolonizatorjem. Vir: Posnetek zaslona, Twitter
Moskva je v nasprotju z evropskimi državami, ki de facto funkcionirajo kot nekakšne province, podrejene imperialnemu Washingtonu, ohranila svojo državno in gospodarsko suverenost.

Poročanje in komentiranje o rusko-ukrajinski vojni in o celotnem spektru odnosov med Zahodom in Rusijo je dejansko zgolj propagandna vojna in vse manj prikazovanje realnih dejstev.

Zato smo – tudi ob pomoči naših bralcev – pripravili serijo petih člankov, v katerih bomo podrobneje predstavili vzroke in posledice vojne v Ukrajini.

9. Nasprotja interesov Zahoda in Rusije

Po razpadu Sovjetske zveze (SZ) je Rusija spremenila svoj politični in ekonomski sistem.

Iz enopartijskega sistema je nastal več-strankarski sistem, komunistični centralno-planski gospodarski sistem pa je zamenjal tržni kapitalistični gospodarski sistem.

Rusija je svoje gospodarstvo odprla navzven po liberalnih zahodnih načelih. V državo so začeli postopno prihajati tuji investitorji.

Kljub navedenemu, je med Zahodom, zlasti med ZDA in Rusijo, ostala politična in vojaška napetost.

Paradoksalno, gre za prikrito obliko tega, kar je Brežnjev, nekdanji generalni sekretar SZ, imenoval doktrina omejene suverenosti, ki je veljala za države sovjetskega bloka. Celotna EU je v odnosu do Washingtona natančno v odnosu omejene suverenosti.

Ključni razlog je v tem, da je Moskva v nasprotju z evropskimi državami, ki de facto funkcionirajo kot nekakšne province, podrejene imperialnemu Washingtonu, ohranila svojo državno in gospodarsko suverenost.

Kot kaže, sta predsednik Ruske federacije Vladimir Putin in njegov oblastni krog sprevidela, da je Amerika hegemon, ki pod plaščem liberalne demokracije vzpostavi prikrito nadvlado nad državami, ki brezrezervno sprejmejo njen politično-ekonomski sistem.

To Washington doseže predvsem prek obvladovanja zahodnega finančnega oziroma bančnega sistema ter prek NATO pakta ali drugega vojaškega sodelovanja.

Na ta način doseže tudi obvladovanje gospodarstva, medijev, politike, vojaške sfere, civilne družbe in sploh celotne družbe v državi, ki sprejme njen liberalno-demokratski politično-gospodarski in vojaški model.

Paradoksalno, gre za prikrito obliko tega, kar je Leonid Brežnjev, nekdanji generalni sekretar SZ, imenoval doktrina omejene suverenosti, ki je veljala za države sovjetskega bloka.

Celotna Evropska unija je o v odnosu do Washingtona natančno v odnosu omejene suverenosti.

ZDA in EU, kot ju vidi Global Times
ZDA in EU, kot ju vidi Global Times. Vir: Posnetek zaslona

Moskva je sprevidela, da pomeni popoln sprejem zahodnega liberalno-demokratskega sistema izgubo politične in gospodarske suverenosti in je z zavestno politiko to preprečila.

Perkinsova naloga je bila v prvi vrsti podkupovanje politikov, visokih uradnikov in drugih odločujočih v ciljni državi z namenom, da so sprejemali politične in gospodarske odločitve v skladu z interesi predvsem ameriških multinacionalk. Zlasti je tu šlo za najemanje kreditov pri Svetovni banki in Mednarodnem denarnem skladu.

To je v praksi pomenilo nadaljevanje hladne vojne z Washingtonom kot zahodnim hegemonom, ki ima globalne težnje in si želi podrediti tudi Rusijo. (Mimogrede: Podoben konflikt se najavlja tudi s Pekingom po več desetletjih simbioze Kitajske z Zahodom, zato, ker je Kitajska sicer dovolila liberalizacijo realnega sektorja gospodarstva, ne pa tudi bančnega sistema in še manj političnega sistema in nič ne kaže, da misli odstopiti od te politike.)

Kako v praksi deluje ameriški finačni imperializem, je nazorno opisal John Perkins v svoji knjigi Confession of Economic Hitman - Izpoved gospodarskega eksekutorja. [1] (Hitman dobesedno pomeni: plačan morilec.)

Perkins je v knjigi in številnih predavanjih opisal svojo vlogo gospodarskega eksekutorja, ki jo je opravljal za ameriško vlado, dokler ni spoznal, da opravlja zelo umazano delo in ga je zato opustil.

Perkins je nato svoje življenje posvetil osveščanju javnosti o ameriškem finančnem imperializmu in njegovih kriminalnih metodah.

Perkins je bil zaposlen v zasebnem podjetju, navidezno samostojnem, dejansko pa pod okriljem ameriške vlade oziroma njenih tajnih služb.

Konspirativnost pri delovanju ekonomskih eksekutorjev je potrebna zato, ker če se jim kaj zalomi, odgovornost za to ne pade na ameriško vlado, temveč na slamnato, navidezno zasebno podjetje.

Perkins je opravljal naloge za ameriško vlado oziroma bolj natančno, za ameriško globoko državo, predvsem njene vodilne bankirje, ki so najvplivnejši segment globoke države ZDA.

Perkinsova naloga je bila v prvi vrsti  podkupovanje politikov, visokih uradnikov in drugih odločujočih v ciljni državi z namenom, da so sprejemali politične in gospodarske odločitve v skladu z interesi predvsem ameriških multinacionalk.

Zlasti je tu šlo za najemanje kreditov pri Svetovni banki in Mednarodnem denarnem skladu, ki dejansko funkcionirata kot ameriški banki, saj sta pod nadzorom predvsem ameriških in britanskih velebankirjev.

Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Krediti ameriških bank so bili instrument, s katerim so ciljne države padle v odvisnost od Washingtona. To so bile v njegovem primeru zlasti države tretjega sveta, ki so najemale drage kredite po visokih obrestnih merah, ker je bila njihova boniteta slaba.

Krediti ameriških bank so bili instrument, s katerim so ciljne države padle v odvisnost od Washingtona. To so bile zlasti države tretjega sveta, ki so najemale drage kredite po visokih obrestnih merah, ker je bila njihova boniteta slaba. Boniteto so jim seveda določale ameriške bonitetne družbe.

Boniteto so jim seveda določale ameriške bonitetne družbe.

Za nameček so bili krediti večinoma namenjeni za drage projekte, ki so jih pretežno izvajala ameriška podjetja, tako da velik del denarnega toka od kreditov sploh nikoli ni zapustil ZDA.

Zaradi slabo zastavljenih projektov, neprimernih za države tretjega sveta, so bili slednji pogosto nerentabilni, država pa ni več mogla odplačevati obrokov najetih kreditov.

Kreditorji so se večinoma izkazali za milostne in so državi omogočili reprogramiranje kreditov, kar je njihovo ceno še podražilo.

Ko tudi to ni več zadostovalo, so kreditorji odpisali dolgove v zameno za naravna bogastva prezadolžene države kot so naftna nahajališča, rudniki, gozdovi ipd. Država je tako padla popolnoma pod vpliv ZDA.

V bistvu gre pri tovrstnem finančnem imperializmu za neko novodobno obliko plenilske ekonomije, kakršno so izvajali vsi imperiji skozi vso zgodovino od antike prek srednjega veka do moderne dobe.

Iz antike je najbolj znan imperij, ki je temeljil na plenilski ekonomiji, Rimski imperij.

V srednjem veku je bila pomemben ekonomski plenilec tudi Rimokatoliška cerkev v okviru Svetega Rimsko-nemškega cesarstva[2], v moderni dobi pa je imela največji kolonialni in seveda plenilski imperij Velika Britanija, ki je razpadel po 2. svetovni vojni skupaj z vsesplošno dekolonizacijo sveta.

Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Nekdanji klasični kolonializem je danes nadomestil finančni kolonializem, pri katerem prednjačita ZDA in Velika Britanija, ki sta zato tudi najbolj zainteresirani za zlom Rusije.

Ruska politika je z zavestnim delovanjem ohranila suverenost nad strateškimi gospodarskimi panogami, zlasti bančništvom, energetiko, rudarstvom, vojaško industrijo ipd. tako, da je intervenirala v teh panogah v nasprotju z liberalnimi ekonomskimi načeli.

Na ta način je preprečila, da bi si zahodne banke in drugi veliki finančni investitorji prisvojili strateške ruske gospodarske sektorje.

Namesto, da bi se zahodni milijarderji polastili ruskih strateških gospodarskih panog, je Rusija ustvarila lastne milijarderje.

Ko je zahodna elita sprevidela, da se Kremelj ni ujel v past liberalne ekonomske paradigme, je Rusijo uvrstila med sovražne države.

Ko je zahodna elita sprevidela, da se Kremelj ni ujel v past liberalne ekonomske paradigme, je Rusijo uvrstila med sovražne države.

Cilj Zahoda je postal najmanj odstranitev Vladimirja Putina kot nosilca ruske suverenistične politike.

Obenem je Zahod podpiral opozicijske politike v Rusiji, ki so obljubali demokratizacijo ruske družbe, ki pa bi v praksi pomenila odpoved ruski suverenosti v korist zahodne elite.

Vladajoča ruska politika jim je zato dala pečat narodnih izdajalcev, ruska javnost pa se je s tem večinsko strinjala.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke